Dober dan. Sem Tatjana Rojc. Izvoljena v italijanski senat s podporo vseh slovenskih sil in to vedno podčrtam, ker mi je nad vse dragoceno, da povem najprej, da znamo Slovenci v Italiji čeprav imamo med seboj zelo živahno debato, znamo nastopati složno, ko je treba.

Naj najprej povem, da bi se rada zahvalila najprej za to vabilo gospe predsednici in vsem vam. Poleg tega bi se zahvalila za to, da nas je Republika Slovenija podprla pri rešitvi vprašanja financiranja Primorskega dnevnika in slovenskih medijev. Vi veste, da smo bili pod hudim pritiskom in se moram tukaj izrecno zahvaliti gospodu predsedniku Borutu Pahorju, ministru dr. Cerarju, veleposlaniku gospodu Bogdanu Benku in generalnemu konzulu gospodu Vojku Volku za izredno pomoč pri reševanju tega problema in pri lobiranju. Vprašanje zastopanosti slovenske narodne skupnosti v Italiji je postalo nadvse pregnantno, zaradi tega, ker je v teku predlog ustavne spremembe pri italijanski republiki. Predlog, ki krči najprej število poslancev in število senatorjev. Kaj to pomeni? Danes šteje poslanska zbornica 630 poslancev, število naj bi se skrčilo na 400, v senatu je danes 315 senatorjev, skrčilo naj bi se na število 200. Furlanija - Julijska krajina naj bi zahtevala eno mesto več, za to, da bi imela slovenska narodna skupnosti možnost za izvolitev. V Poslanski zbornici je danes 13 izvoljenih iz Furlanije - Julijske krajine to število naj bi se skrčilo na 8, kar pomeni, 38,5 % manj političnega predstavništva in v senatu število od 7 senatorjev na število 5, po novem celo na število 4 po popravkih, ki so jih predlagali predstavniki vladne večine. To pomeni, da se za Slovence kaže manjša oziroma kršenje ustavne pravice po svoji zastopanosti, da se krši zakonska pravica zaščitnega zakona 38 iz leta 2001 in znamenitega 26 člena, ki ima v svoji osnovi na podlagi Ustave seveda dicituro - besedo, da je treba slovenski manjšini olajšati torej izvolitev predstavništva. To je ta prava težava, ker ni politične volje v tem trenutku, da bi to besedo olajšati spremenili v omogočiti oziroma da bi to postala formula, ki bi nam zares zagotovila.

Kar se tiče dela na teh ustavnih spremembah, ki se obetajo sem se, ker nisem pravnik, sem se poslužila oziroma naročila ekspertizo pravniku dr. Salberini, ki je član raziskovalnega instituta in ki je proučil - v teh dneh mi je poslal zajeten tekst, ki ga bom še prebrala -, morebiti bomo še kaj uskladili in bo, potem ta tekst dobili in naše narodne skupnosti in seveda demokratske stranke, ki nam je letos omogočila mojo izvolitev v senat. V bistvu gre za dejstvo, da italijanska država krši s tem, da predlaga te ustavne spremembe krši ne samo ustavne pravice, ampak tudi mednarodne sporazume, ker namreč londonski memorandum iz leta 1954, Ozimski sporazum in ni v sozvočju z mednarodnimi principi evropskega parlamenta o pravici manjšin za izvolite lastnih predstavnikov. V Ustavi italijanske republike je zajamčena pravica manjšin v celotnem prvem sklepu, ki je bistven za vse naslednje člene Ustave. Tako je glavni podpisnik zakona Calderoni predstavnik lige odgovoril in senatorju in meni, da nimamo potrebe po dodatnem zagotovili naše izvolitve oziroma izvolitve slovenskega predstavnika, ker imamo že 6. člen Ustave. Spraševali smo se pa zakaj imajo predstavniki nemške skupnosti in / nerazumljivo/ večja zagotovila, ki jih mi nimamo. Namreč, Furlanija - Julijska krajina je dežela s posebnim statutom in to nam omogoča, da imamo tudi neke, da se lažje pogovarjamo o tem. Sedaj je zakon v drugem branju v poslanski zbornici. Pravnik Salberini je dodelal amandmaje tudi za poslanko Debora Serrachiani, ki je bivša guvernerka Furlanije - Julijske krajine, ki bo sedaj torej zagovarjala te naše amandmaje in jih tudi predstavila. Sedaj sta tako zakonski predlog za ustavno reformo kot za popravek volilnega zakona v Komisiji za pravosodje. Kot sem prej omenila danes se po novem še zmanjšuje parlamentarne predstavnike v Furlaniji - Julijski krajini. Zahteva se za to še večja podpora s strani Slovenije. Vse obljube, ki so bile izrečene javno tudi s strani našega guvernerja niso dobile podpore pri ligi in gibanju petih zvezdic na parlamentarni ravni, ker so vsi predstavniki vladne večine volili proti sprejetju teh amandmajev.

Ekspertiza ponuja vsaj okvirno dve lažji rešitvi. Ena je seveda, ampak ta bo težje sprejemljiva, da bi se omogočil oziroma znižal procent na 1 % za slovensko narodno skupnost pri izvolitvi svojih predstavnikov. Druga pa je, da bi v t.i. obrat in v okrožje vključili vse dvojezične občine in kraje, ki so danes že vključeni v ta seznam in izključili iz tega okrožja tiste kraje, ki niso v seznamu, kar pomeni, da bi imeli mi, ki smo tam bolj prisotni kot Slovenci, da bi imeli tam večjo možnost za izvolitev, ampak recimo, da so to možnosti, ki jih danes ponuja zakonodaja taka, kakršna je. Seveda bomo videli, kako se bodo stvari odvijale in če bo prišlo do krčenja političnih predstavnikov, bo stvar zares zelo, zelo resna.

Hvala.