Gospod predsednik, ni nas treba opozarjati, saj znamo sami brat, kaj je informacija, pa znamo ločit med postopki, ki se začnejo, pa kdo jih začenja in tako naprej. Ne nazadnje to ves čas govorimo. Je pa prav, da se ta tema seveda razpravlja prav na tem MVK. Moj predhodnik je sicer naštel že kar nekaj razlogov in pa nekaj faktov, ki pravzaprav so vsesplošno znani. In eden najbolj problematičnih je, da seveda, če ne drugega, moramo danes ugotoviti, da se 2 državna organa ne moreta zmenit, po katerem zakonu, s kakšno stvar se začne in kdaj in kdo mora odreagirati. MVK trdi eno, KPK trdi drugo. In zdaj seveda, kadar nastane ta situacija, se preprosto ne more zgoditi, da rečemo, glejte, mi imamo prav, oni bojo rekli, mi imamo prav. In potem se ne zgodi nič. Kakšno sporočilo slovenski javnosti je, da nihče nič ne odreagira, zato ker nekaj ni v redu? Je dovolj, če rečemo, bomo spremenili zakon in to zdaj zelo jasno zapisali in uredili? Ne, ni dovolj. Prav je, da če vidimo, da je, da če vidimo, da je dilema, da bi se znalo v kakšnem podobnem primeru to zgoditi, da seveda naredimo korak naprej in da jasno zapišemo, vendar seveda takšna sprememba ne more retroaktivno delovat nekaj za nazaj. To je jasno in tukaj sploh nimamo nobene dileme in zato je škoda besed zgubljat o tem. Kaj pa bomo naredili s konkretnim primerom? Bomo pač rekli, »sorči«, zakon je takšen, nejasen, nič ne moremo narediti? To tako preprosto ne gre. MVK zato danes razpravlja in zato še enkrat poudarjam, mi danes niti ne razpravljamo o začetku postopka in to tudi ni noben postopek o ukinitvi mandata in tudi namen današnje razprave ni, da kolegu Horvatu vzamemo mandat, daleč od tega. Je pa treba razčistiti, kdo bo kaj naredil. In to seveda ne moremo narediti na nekih neformalnih srečanjih, kjer se poslanci pogovarjamo, kako bomo uredili zakon za naprej, ampak je treba narediti na organih Državnega zbora oziroma delovnih telesih, tam, kjer to nekaj šteje in velja in kjer seveda damo neko jasno sporočilo. S kakšnimi javnimi dejstvi v bistvu danes razpolagamo? Razpolagamo z javnim dejstvom, da naš kolega poslanec, me veseli, da danes z nami sedi, zaradi tega, ker veliko lažje in raje razpravljam takrat, kadar ima možnost kolega zraven sodelovat, če ne drugega, da sliši ali pa se vključi v razpravo, kaj misli o tem, da seveda poslanec ni prijavil določenih faktov, s katerimi danes slovenska javnost operira oziroma mediji, in mi na to nimamo odgovora. Prvič, decembra meseca smo dobili informacijo, da je naš kolega v pač nekem svetu v svojih krajih, ki v bistvu pokriva narodnostno manjšino, kar seveda mene osebno nič ne moti, problem pa je, da ni definirano, kakšno nagrado je iz tega naslova dobival, če jo je, oziroma ali sploh to drži ali ne drži, ne vem. Druga stvar, ki smo jo dobili januarja meseca, se pravi mesec dni kasneje dobimo podatek, da pravzaprav naš kolega je še vedno direktor firme. A je odstopil ali ni odstopil, sam je javno razpravljal o tem, ampak v registru je še vedno napisan. Mi ne vemo tega. In tudi formalno mi ne moremo s tem operirat, kaj nekdo nekaj javno pove, mora to nekdo formalno tudi ugotovit. To je tisto, kar sem že prej omenil, da moramo mi formalno tudi na MVK o tem razpravljat, zato da se sploh pogovorimo in da vemo, kakšni so fakti pred nami. In zdaj seveda pride do tega, da MVK končno razpravlja, čeprav moram reči, da sem bil izredno slabe volje, ko sem slišal predsednika MVK, kako je v javnosti povedal, da MVK tega ne bo obravnaval zaradi tega, ker pač preprosto nima zakonske podlage. Ni sporno to, da predsednik MVK daje svoja mnenja okoli tega, ampak sporno je, da smo rabili nekaj tednov, da smo prišli do takšne seje. V takem primeru se sejo skliče takoj, zato da se informiramo, da vemo, kakšna je situacija, ne da si preko medijev sporočamo, kaj drži, pa kaj ni, pa kaj je zakonska podlaga, pa kdo ima pravico kaj naredit in tako naprej. To je narobe, to je tudi v poduk za naprej. Nihče si tega ne more prikrojiti in sam vzet v svoje roke in sam odločat o tem, če imamo za to delovna telesa. No, naslednja stvar, ki se mi zdi pomembna, je, da seveda rečemo, ja, ta stvar ni urejena. Sam sem dal izjavo, ko so me novinarji vprašali in sem povedal naslednje: »V tej državi je 27 let, odkar je postal poslanec profesionalen funkcionar. Jasno, da ne more opravljati nobenega drugega dela, razen kadar - seveda, ko smo kasneje to uredili - razen če dela na podlagi dovoljenja MVK petinsko delo.« Pika. To je edini institut, kjer v resnici nekdo lahko nekaj počne. Po tej novi razlagi, oprostite, jaz ne rabim kot poslanec več vprašat, ali lahko delam petinsko delo ali ne, ker če bo ostalo tako, kot je, potem v bistvu, zakaj pa bi jaz petinsko delo prijavljal tukaj, če pa jaz lahko postanem pravzaprav direktor, samo član nadzornega sveta ne smem biti po tej logiki. To je totalni nesmisel, ki jasno govori, da moramo odreagirati. Dajmo pogledat primere, ali so v preteklosti in kako so to reševali. Danes zelo veliko govorimo o tem, kakšna je situacija danes in da v resnici, da imamo nov zakon in tako naprej, govorimo o Zakonu o poslancih in Zakonu o integriteti. Ampak v resnici nam historiat govori nekaj drugega. Mi smo imeli že take primere in je zato prav, da omenim primer Merlo - starejši poslanci se ga boste spomnili -, ta primer seveda ni najbolj primerljiv, zaradi tega, ker se je vlekel kar nekaj let, je pa primerljiv v toliko, da je bilo že takrat vsem jasno, da preprosto ne moreš delati dveh stvari hkrati; ne moreš, kot poslanec zagotovo ne. Šlo je tako, da je gospod Merlo takrat opravljal funkcijo direktorja postojnske porodnišnice oziroma bolnišnice za ženske bolezni in tako naprej, da ne govorim uradnega naslova, kakršen je bil takrat, in istočasno je bil tudi poslanec. Vse skupaj se je dogajalo praktično eno leto pred koncem mandata in zadeva je ves čas potekala na podlagi dveh zakonov, ne Zakona o integriteti, ker ga takrat še ni bilo, ampak je obstajal zakon o… / oglašanje v ozadju/, se pravi, o nedovoljenem opravljanju javnih funkcij. In istočasno je bil takrat problem predvsem tudi to - takrat še ni bilo KPK -, pravzaprav sploh ni odločal KPK in je bila dilema, ko se je poslanec izgovarjal na to, da lahko opravlja, ker členi v zakonu niso jasni, po katerem členu se pravzaprav odloča. Skratka, ta ping pong je potem tekel sem in tja, na koncu se je zadeva končala, da ni bil razrešen mandata, zaradi tega, ker smo šli na nove volitve in na novih volitvah je bil ponovno izvoljen za poslanca. In kaj se je zgodilo - gospod Merlo je hotel biti še naprej direktor postojnske bolnišnice in je sprožil ustavni spor. Ustavno sodišče je takrat zelo jasno povedalo, parafraziram, »ne bomo o tem odločali, ker so odbori in komisije zelo jasno povedali, in ne nazadnje imate svojo zakonodajo in peljite postopek naprej,« in je zavrnilo gospoda Merla v tej diskusiji. Zato danes govoriti o tem, da stvari niso jasne, in se izgovarjati na ustavnost in nedotakljivost mandata, je skrajno nesmiselno. Bolj pomembno je, ali si ti opravil, kar moraš, da ko pride do kolizije oziroma otepanja odgovornosti, kdo je po zakonu pristojen, da prične postopek oziroma da ugotavlja - MVK ugotavlja, da se mora to zgoditi na podlagi Zakona o integriteti, KPK pa se izgovarja, da poslanci imajo svoj poslanski zakon in naj delajo po tem zakonu; seveda pa vemo, da po tem zakonu mi ne moremo tega začeti. Glejte, tudi ne pozabiti, včasih so poslanci - v Državnem zboru sta obstajali dve komisiji, ena je ugotavljala nezdružljivost, MVK - oziroma takrat se še ni imenoval MVK - pa je odločal popolnoma o drugih stvareh. Kasneje smo prišli na neko logično razlago, da poslanci ne morejo sami o sebi odločati, ampak mora to narediti nek neodvisen organ. In so se stvari spremenile, spremenili smo zakon, ugasnil je zakon, ker smo v bistvu dobili Zakon o integriteti. Ampak smisle in namen, kaj poslanec lahko postane oziroma kaj lahko dela, se pa nič ni spremenil, stvari so jasne. Zato so poslanci profesionalni funkcionarji, zato da ne morejo opravljati katerekoli druge funkcije, zaradi raznih interesov, korupcije in ne nazadnje zaradi same pridobitne dejavnosti.

Če smo zelo eksaktni in natančni, imamo pred sabo še Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in gospod Horvat ni spoštoval niti 35. člena. 35. člen zelo jasno govori o tem, da mora vsak poslanec KPK sporočiti, kje opravlja funkcijo oziroma ali ima kakršenkoli delež oziroma kolizijo, kar se tiče podjetij. Potem se sestavi spisek - mi imamo danes pred sabo javno objavljen spisek 53 pravnih subjektov, s katerimi država ne sme poslovati. Na tem spisku je tudi ime Tjaše Möderndorfer, s.p., moje hčere, na tem spisku je, recimo, verjetno v nekem sorodstvenem razmerju gospa Mojca Šircelj, ki je v nekem sorodstvenem razmerju z gospodom Šircljem, pa je Kovinarstvo Jerman, Matej Vrtovec,(nadaljevaje) pa imamo Bandellija dvakrat v neki firmi, skratka, to so stvari, ki bi morale po zakonu biti narejene. Ampak jaz tu ne najdem imena gospoda Horvátha v tej firmi, na tej listi, jaz ga ne najdem. In že zaradi tega bi m moral nekdo odreagirati. Kdo bi moral odreagirati? Ali to dela MVK? Ne, tega ne dela MVK, to dela KPK oziroma to dela vsak poslanec, ko sam prijavlja premoženje, in mora to narediti. Ker tega na spisku ni, predvidevam, da verjetno še danes to ni prijavljeno, ker drugače bi to na spisku moralo biti. Ali se pač motim, dajte me popravit. In zato pravim, da neke stvari preprosto niso v redu, in mi moramo počistiti pred svojim pragom, sami doma. Jaz osebno nimam proti kolegu Horváthu popolnoma nič, ne moremo pa reči, saj veste, jaz o tem ne vem nič, jaz sem od tam nekje, s tem se jaz ne ukvarjam, naj ostali organi opravijo… Drugi organi bodo pa rekli, ne, ne, ne, to naj naredijo na MVK. Trikrat sem ponovil namenoma isto stvar, zaradi tega, ker se mi zdi, da enostavno ne bomo mogli upravičiti tistega interesa, da zakonodajalec, ki sprejema zakone v duhu tega, zato da se spoštujejo, potem pa jih mi sami niti ne spoštujemo oziroma ne reagiramo, ko ugotovimo, da nekdo ne opravi svoje domače naloge, da je to seveda lahko velik problem. Kako lahko mi od državljanov zahtevamo, naj se držijo pravil igre po zakonu, če se pa mi sami poslanci ne držimo teh istih pravil.

Meni je žal, jaz sem povedal tudi na delovnem srečanju kolegu Horváthu. Meni je žal, jaz bi najraje videl, da se to ne bi zgodilo. Ampak, lahko bo v tem postopku, ko bo nastal, če bomo sploh do tega prišli - jaz ne vem, ali bomo do tega prišli -, seveda se izkazalo tudi kaj drugega. Zagotovo pa nismo mi tisti, ki bomo to ugotavljali. KPK naj opravi svojo domačo nalogo, samo to je.

Naj še povem, vsi poslanci dobimo ob začetku mandata še priročnik. Ta priročnik je namenjen - v njem so vse praktične stvari zapisane, ker vsakemu, ki postane prvič poslanec, ta priročnik zelo prav pride, starim mačkom ponavadi to razložijo, ker imajo že priročnik iz prejšnjega pa predprejšnjega mandata, pa tako naprej. Ampak v tem priročniku piše vse, samo število WC-jev v Državnem zboru, koliko jih je, ne piše. Ampak ostalo pa vse piše. In piše tudi, kdaj, kako in na kakšen način je funkcija nezdružljiva z ostalimi dejavnostmi. Tam ne piše v duhu črkobralskega duha zakona, ki ga mogoče kdo najbolje ne razume, ampak piše zelo lepo - funkcija je nezdružljiva, imate toliko in toliko časa, da opravite… bla, bla, bla, da vam ne naštevam, ker poznate vsi te dikcije.

Lahko seveda obstaja - v slovenskem prostoru je to dostikrat -, da dva pravnika lahko različno razlagata isto stvar, prav tisto razlagata popolnoma drugače. In upam si trditi, da ta hip obstajata dva pravna strokovnjaka, ki na tem področju sta naredila največ, resda se je eden bolj ukvarjal z nezdružljivostjo županov in poslancev, drugi pa se je ukvarjal prav materialno z vprašanjem, pravnim vprašanjem nezdružljivosti funkcionarjev z ostalimi pridobitnimi dejavnostmi. Kdo so še tretji, četrti strokovnjaki na tem področju, jaz jih osebno ne poznam, preverjeno ne vem, kdo to lahko razlaga. Verjamem pa, da obstaja ogromno pravnikov, ki lahko vidijo, imajo pač nek svoj pogled na to vprašanje. Ampak, veste, mi imamo v tej državi organe, ki ugotavljajo nezdružljivost, in to je pomembno. In ti organi morajo to ugotoviti, ne pravniki, strokovnjaki, svetovalci, ki jih plačamo za to, da nam povedo največkrat tisto, kar želimo slišati.

Zaključil bom z istimi besedami, kot sem začel - mi danes ne govorimo o začetku postopka še manj po odvzemu mandata. To ni namen današnje razprave. Namen današnje razprave je nekaj popolnoma drugega. Sporočilo, da KPK naj opravi svojo domačo nalogo, samo to, nič drugega. Ker KPK lahko tudi ugotovi, pa naj se sliši še tako neumno, da gospod Horváth pravzaprav naredil popolnoma nič nezakonitega, lahko. Hvala lepa.