Najlepša hvala za to dodatno obrazložitev predloga. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru, izvoli Jan Šömen«. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Najlepše se vam zahvaljujem za sodelovanje in želim še naprej prijeten dan.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU ČLANA PROGRAMSKEGA SVETA RTV SLOVENIJA NA PODLAGI ŠESTEGA ODSTAVKA 17. ČLENA ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA.

Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli poziv poslanskim skupinam, ki je bil objavljen v sistemu UDIS, delovno besedilo predloga sklepa, ki je objavljeno na Udis, delovno besedilo predloga sklepa, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora z razširitvijo seje ter predlog kandidatke, ki ste ga članice in člani prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Uvodno pojasnilo. Na podlagi šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija programski svet sestavlja 29 članov, od katerih Državni zbor imenuje pet članov na predlog političnih strank pri čemer moramo v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v Državnem zboru. Državni zbor je na seji 14. 12. 2017 sprejel sklep o imenovanju petih članov programskega sveta RTV Slovenija, na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radiotelevizija Slovenije izmed katerih je eni članici, zaradi odstopa prenehal mandat. Mandatno-volilna komisija je 28. marca 2019 na podlagi sklepa osme seje pozvala poslanske skupine, da je do vključno 5. aprila 2019 posredujejo predloge kandidatov za članico oziroma člana programskega sveta RTV Slovenija, ki bo imenovana oziroma imenovan za preostanek mandata članice, ki je predčasno prenehal mandat. Četrti odstavek 18. člena zakona, ki predvideva predčasno prenehanje mandata člana programskega sveta RTV Slovenija, zaradi odstopa člana določa, da se člana, ki mu je predčasno prenehal mandat nadomesti po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev članov programskega sveta. Mandatno-volilna komisija je v roku prejela eden predlog kandidatke za članico programskega sveta RTV Slovenija in sicer predlog Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, ki za članico predlaga gospo Špelo Vrtačnik. Predlog je bil pravočasen in popoln.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.

Glede na to, da je predlagana le ena kandidatka bomo o kandidatki glasovali hkrati s predlogom sklepa. Na glasovanje dajem torej naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se za članico programskega sveta RTV Slovenija na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena zakon Radiotelevizija Slovenija imenuje Špela Vrtačnik. Za čas do izteka mandata članov imenovani s sklepom o imenovanju petih članov programskega sveta RTV Slovenija z dne 14. 12. 2017.« Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA PREDLOG SKLEPA O RAZREŠITVI PREDSEDNIKA DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE.

Gradivo in sicer odstopno izjavo predsednika Državne revizijske komisije ter kandidacijski postopek za imenovanje nove predsednice oziroma predsednika ste prejeli v sistemu Udis. Na spletni strani pa je z razširitvijo seje objavljeno delovno gradivo predloga sklepa o razrešitvi. Uvodna pojasnila. V skladu s prvim odstavkom 61. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ima državna revizijska komisija predsednika in štiri člane, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 61. člena navedenega zakona imenuje in razrešuje Državni zbor na predlog Mandatno-volilne komisije. Borut Smrdelj, ki ga je Državni zbor 26. 9. 2012 imenoval za predsednika Državne revizijske komisije je Državnemu zboru 2. 4. 2019 posredoval odstopno izjavo s te funkcije. Sedmi odstavek 61. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja predvideva razrešitev predsednika ali člana Državne revizijske komisije, če ta predloži odstopno izjavo. V skladu s tretjim odstavkom 61. člena navedenega zakona Mandatno-volilna komisija objavi javni razpis za možne kandidate za novega predsednika in sicer v 15 dneh po predčasni razrešitvi ter preveri ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Na podlagi prvega odstavka 61. člena navedenega zakona se v primeru predčasne razrešitve novi predsednik imenuje za osem letni mandat. Predlog sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije, ki ga bo Mandatno-volilna komisija posredovala v odločanje Državnemu zboru ste prejeli kot delovno gradivo. Glede na 15-dnevni rok od predčasne razrešitve, v katerem moramo objaviti javni razpis za imenovanje novega predsednika ste kot delovno gradivo prejeli tudi določitev kandidacijskega postopka za imenovanje predsednice ali predsednika državne revizijske komisije z osnutkom javnega razpisa in s predlaganima sklepoma, o katerih bomo odločali. Predlagam, da je rok za posredovanje prijav kandidatov za predsednico oziroma predsednika državne revizijske komisije do vključno srede 8. maja 2019 in da s točko imenovanje predsednika Državne revizijske komisije širimo majsko sejo Mandatno-volilne komisije, ki bo 16. maja 2019.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem najprej naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerem se v Državni revizijski komisiji razreši predsednik Borut Smrdelj.« Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem še naslednja predloga sklepov. Prvič: »Mandatno-volilna komisija določi besedilo javnega razpisa za možne kandidate za predsednico oziroma predsednika Državne revizijske komisije, ki ga po sprejetju sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije na seji Državnega zbora objavi na spletni strani Državnega zbora informacijo o razpisu pa na programu TV Slovenija 3. Rok za predlaganje kandidatov je do vključno srede 8. maja 2019.« Glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Za zapis seje Mandatno-volilne komisije pa sporočam, da je gospod Blaž Pavlin po pooblastilu gospoda Jožeta Horvata.

Drugi sklep: »Mandatno-volilna komisija po preteku roka za posredovanje prijav uskladi predlog kandidatke ali kandidata za predsednico ali predsednika Državne revizijske komisije in določi besedilo predloga sklepa o imenovanju predsednice ali predsednika Državne revizijske komisije, ki ga posreduje v odločitev Državnemu zboru.« Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Za magnetogram Nataša Sukič po pooblastilu nadomešča poslansko Violeto Tomić.

Sedaj prehajamo na 3.A TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA PREDLOG ZA RAZREŠITEV NAMESTNIKA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC.

Del gradiva je objavljen pri EPI Predlog namestnika varuha človekovih pravic pa ste, zaradi varstva podatkov prejeli v varovanje predlagali v sistemu Udis. Uvodna pojasnila. Namestnik varuha človekovih pravic Tonček Dolčič, ki ga je Državni zbor imenoval za namestnika varuhinje 30. 9. 2014 mandat pa je nastopil 31. 1. 2015 Državnemu zboru predlaga, da ga zaradi upokojitve predčasno razreši s funkcije. Zakon o varuhu človekovih pravic v 22. členu določa, da veljajo določbe določbe 21. člena, ki se nanašajo na predčasno razrešitev varuha človekovih pravic tudi za namestnika varuha. V skladu s prvim odstavkom 21. člena je namestnik varuha človekovih pravic lahko med drugim predčasno razrešen, če to sam zahteva. V skladu s tretjim odstavkom istega člena Državni zbor razreši namestnika varuha, če za razrešitev glasujeta dve tretjini navzočih poslancev. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo o tem razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.

Dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep o razrešitvi namestnika varuha človekovih pravic, s katerim se s funkcije razreši Tonček Dolčič. Glasujemo.

Kdo je za? (19 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O IZVAJANJU 12. ČLENA ZAKONA O POSLANCIH. Uvodna pojasnila. Med Komisijo za preprečevanje korupcije in Državnim zborom že od sprejetja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije obstaja neenotno stališče glede obsega pravne podlage in pristojnega organa za odločanje o nezdružljivosti poslanske funkcije z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Državni zbor vseskozi zastopa stališče, da poslanci niso izvzeti iz sistemske ureditve po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, katere namen je bil prav o uveljavitvi enotnega in celovitega pravnega okvira za vse funkcionarje tudi na področju nezdružljivosti. Nasprotno pa KPK meni, da na področju nezdružljivosti določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije za poslance ne veljajo. Zato ste kot delovno gradivo za to točko dnevnega reda prejeli dopise Komisije za preprečevanje korupcije in Mandatno-volilne komisije v tem mandatnem obdobju iz katerih izhajajo stališča obeh organov, ki sta si jih izmenjala ob konkretnih primerih. Kot delovno gradivo za sejo pa ste prejeli tudi pojasnila strokovnih služb s Predlogom spremembe Zakona o poslancih pripravljeni s strani službe Mandatno-volilne komisije in Zakonodajno-pravne službe, ki so bila predstavljena tudi delovni skupini za pripravo novele Zakona o poslancih. Iz navedenih strokovnih izhodišč izhaja, da v primerih, ko nezdružljivost s poslansko funkcijo izhaja iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ne iz Zakona o poslancih, Mandatno-volilna komisija nima pravne podlage za presojo ali gre v konkretnem primeru za dejavnost poslanca v nasprotju z zakonom, torej Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter tudi nima pravne podlage, da bi predlagala prenehanje mandata poslanca. Zato Mandatno-volilna komisija tovrstnih konkretnih primerov tudi ni uvrščala na sejo.

Naj na kratko povzamem bistvene poudarke iz delovnega gradiva glede izvajanja 12. točke Zakona o poslancih. Zakon o poslancih ureditve v zvezi z nezdružljivostjo pridobitne dejavnosti s poslansko funkcijo ter prepovedi članstva in dejavnosti za poslance ne vsebuje z izjemo prepovedi članstva v nadzornem odboru gospodarske družbe, vsebuje pa jo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V določbi prvega odstavka 12. člena Zakona o poslancih pa je vsebovano napotilo na ureditev tega področja v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v členih od 26 do 29 vsebuje tako materialno pravno ureditev področja nezdružljivosti kot tudi postopek in sankcije v primeru ugotovljenih kršitev. Navedene določbe razlaga Komisija za preprečevanje korupcije, ki te določbe tudi izvaja, kar izhaja med drugim iz 29. člena, ki daje KPK pooblastila za ukrepanje ter tudi iz 5. člena, ki KPK opredeljuje kot samostojen in neodvisen državni organ, ki samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge določene v tem in tudi v drugih zakonih. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za neposredno voljene funkcionarje ne predvideva sankcije prenehanja mandata kot jo sicer predvidevajo določbe Zakona o poslancih temveč jo v tretjem odstavku 29. člena izrecno izključuje. Iz navedenega izhaja, da v ureditvi prepovedi pridobitne dejavnosti ter prepovedi članstva in dejavnosti v obeh citiranih predpisih nista medsebojno skladni ter da to področje za poslance ni dovolj jasno urejeno, zato bi bila smiselna ureditev za poslance poenotiti z ureditvijo, ki velja za ostale funkcionarje na način, da bi Zakon o poslancih odkazoval na ureditev v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Na področju prepovedi članstva in dejavnosti poslancev bi s tem v celoti veljale tako materialne kot procesne določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V gradivu je predlagan naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija podpira spremembe Zakona o poslancih v smeri poenotenja ureditve nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo ter prepovedi članstva in dejavnosti za poslance z ureditvijo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? Kolega Tašner Vatovec, izvoli.