Hvala za besedo.

Lep pozdrav! Posebej pozdravljam mlade in ostale goste, ki so se pridružili Iniciativi Mladi za podnebno pravičnost in so danes prišli predstaviti svojo pobudo ter svoje zahteve v Državni zbor.

Naredil bom kratek uvod v to sejo, ki bo nekoliko neobičajen. Začel bom s tem: živimo v svetu, kjer stabilnost naravnih sistemov jemljemo popolnoma samoumevno. Prejšnji vikend sem prebral knjigo kitajskega avtorja Čušina Liuja z naslovom Three-Body Problem, gre za znanstveno fantastiko, ki poda naslednjo zgodbo. Tam znanstveniki v neki računalniški simulaciji, ki simulira planet Trisolaris, igrajo na svetu, kjer se stabilna obdobja, kakršne poznamo na Zemlji, popolnoma nepričakovano in nenapovedano izmenjujejo s kaotičnimi obdobji. To bi lahko vzeli za neko metaforo nedavne kitajske zgodovine - vemo, da je bila Kitajska še za časa Adama Smitha najbogatejša država na svetu, potem pa so jo, sploh po opijskih vojnah, raznorazna kaotična obdobja do konca druge svetovne vojne ponižala na raven ene od najrevnejših držav na svetu. Ampak ne gre za to, avtor poda neko drugo prispodobo. Na planetu Trisolaris ni problem politična nestabilnost, ampak naravna. Namreč, sonce tam vzhaja včasih redno, včasih sledijo dolga obdobja, ko sonce sploh ne izide, včasih se pojavita dve sonci ali pa celo tri sonca. Zato stabilnim obdobjem sledijo dolga obdobja vročine, požarov ali pa na drugi strani mraza, ki požge vse pod sabo. To pripovedujem zato, ker se mi zdi to dobra prispodoba za svet, kakršnega bomo zapustili mladim, če ne bomo podnebnih sprememb začeli jemati resno. Res je, da smo na Zemlji trenutno v stabilnem obdobju, ki traja že nekaj milijonov let, ampak je tudi Zemlja poznala pet izredno kaotičnih obdobij v do zdaj raziskani geološki zgodovini zadnjih 450 milijonov let. V teh kaotičnih obdobjih - bilo jih je pet v zadnjih 450 milijonih let - je izumrla večina živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji, v nekaterih 75 % vseh živalskih in rastlinskih vrst, v drugih do 95 % rastlinskih in živalskih vrst. Razlog za ta izumrtja je bil vedno isti - nenadna sprememba v podnebju Zemljine atmosfere. In to, da danes prehajamo v potencialno novo kaotično obdobje, ni več skrivnost. Za razliko od tistih znanstvenikov - če se vrnem nazaj na ta fiktivni planet Trisolaris - imamo to srečo, da prejemamo različna opozorila. Lahko spremljamo dnevno izumiranje vrst na kopnem in v oceanih. Lahko dnevno beremo novice o požarih, sušah, žledolomih. Dobivamo znanstvena poročila o povečevanju odstotka CO2 v naši atmosferi; ta je v ledeni dobi znašal 200 delcev na milijon, pred industrijsko revolucijo je znašal 280 delcev na milijon, leta 2013 pa smo zaradi človeškega faktorja prvič v človeški zgodovini presegli 400 delcev na milijon. Znanstveniki pravijo, da če bomo nadaljevali s takim tempom in v tej smeri, bomo Zemljino atmosfero do leta 2100 segreli za štiri ali celo do pet stopinj več glede na obdobje pred industrijsko revolucijo. In to je področje, kjer naravni sistemi ne bodo več predvidljivi in stabilni, kot so zdaj, ampak lahko postanejo sila nepredvidljivi. Lahko se zapletemo v številne zanke. Namreč, medtem ko se tali polarni led, se počasneje odbijajo sončni žarki, ki dosežejo Zemljo. Led, ki je bele barve, odbije več žarkov kot voda, ki je temnejše barve. Medtem ko spremljamo požare, recimo, na Švedskem ali pa v Sibiriji, moramo vedeti, da posledice teh požarov so saje in pepel, ki zakrijeta prostranstva ledu in snega, zaradi česar se spet absorbira več svetlobe. Poznamo pojav zakisanja oceanov, kjer se pojavlja vprašanje, kaj se bo z njimi zgodilo, če bodo morali še naprej vsrkavati večino odvečnega CO2, ki ga človeštvo proizvaja. In ta opozorila se ne odvijajo samo v daljni Sibiriji ali pa v Pacifiku, ta opozorila dobivamo tudi pri nas. V Levici smo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahtevali podatek, koliko škod so povzročile naravne nesreče med letoma 2014 in 2018. In vedeti moramo, da večino teh škod moramo pripisati podnebnim spremembam. Dobili smo podatek, da so te škode samo v kmetijstvu, da gozdarstva sploh ne štejemo, ocenjene na 372 milijonov evrov samo v zadnjih štirih letih. 372 milijonov evrov v zadnjih štirih letih v Sloveniji! Mislim, da so to zadostni znaki, da bi nam morali začeti zvoniti vsi alarmi in da moramo zahteve in protest mladih, ki vedo, da bodo živeli v bistveno bolj kaotičnem času, kot je naš, če bomo nadaljevali v tej smeri, moramo to jemati sila resno.

Zato smo se v Levici povezali z društvi in iniciativami, ki so sestavile shod Mladi za podnebno pravičnost 14. marca - veste, da se je tega shoda po vsej Sloveniji udeležilo več kot 12 tisoč mladih -, in z njimi uskladili naslednjih šest sklepov, ki jih bomo danes predlagali odboru. Prvi je, da se odbor seznani z zahtevami Iniciative Mladi za podnebno pravičnost. Drugi je, da odbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da ta v najkrajšem možnem času obravnava zahteve te iniciative Mladi za podnebno pravičnost. Tretji je, da nalagamo Vladi, da v skladu s koalicijskim sporazumom za ta mandat izdela časovnico prehoda na obnovljive vire energije do leta 2030 in jo predloži Državnemu zboru do konca avgusta letos. Četrti sklep je, da se pripravi časovnica, načrt zaprtja Termoelektrarne Šoštanj do leta 2030. Peti sklep, naj Vlada Republike Slovenije nadaljuje in pospeši delo glede ozelenitve proračuna. In šesti sklep, naj Vlada Republike Slovenije pripravi nova izhodišča in nacionalne cilje za zmanjševanje misij toplogrednih plinov na ravni Evropske unije. Natančneje bodo te sklepe in tri dodatne, ki so jih predložili, predstavili predstavniki mladih. Jaz bom na tej točki počasi zaključil, želim pa povedati samo še tole stvar. V Sloveniji smo se že večkrat pogovarjali o podnebnih spremembah in o tem, kaj lahko kot Slovenija storimo v boju zoper njih, in običajno dobimo izgovore, ki gredo nekako v smeri, da je Slovenija majhna država in da podnebne spremembe niso odvisne od nje, ampak so odvisne od velikih. To drži, ampak moramo vedet, da Slovenija ni majhna. Slovenija ima – kot enakopravna članica Evropske unije – enakopraven glas v evropskem svetu, kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve o usmeritvah in politikah Evropske unije. Slovenija je zato toliko majhna, kot sama hoče biti oziroma, kadar oblasti rečejo, da je Slovenija majhna, rečejo to zato, da bi prikrili svojo nedejavnost ali pa svoje pomanjkanje politične volje.

Na nas danes tukaj pa je, da se skupaj zavežemo, da bomo ukrepali, ker tokrat res gre za prihodnost in če sem začel z znanstveno fantastiko, naj še končam z njo. Princesa Irulan v knjigi Dune reče takole: »Koncept napredka deluje kot ščit pred grozotami, ki jih prinaša prihodnost.« In če to obrnem, ko enkrat prihodnost ne prinaša ničesar več, razen grozot in to vsi vemo, potem propade tudi koncept napredka in koncept prihodnosti in mislim, da nočemo takega sveta pustit tistim, ki prihajajo za nami.

Hvala. Zdaj pa prepuščam besedo mladim, pa postopkovno bi dal, če lahko, najprej oni dobijo in se potem ministrstva do njihovih stališč opredelijo.