Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, najprej vsem lep pozdrav!

Tokrat bo Svet za kmetijstvo in ribištvo obravnaval naslednje teme: nadaljeval bo razpravo o reformi skupne kmetijske politike, potem se bo seznanil z razmerami na kmetijskih trgih, še posebej v luči brexita, potem ena točka je bila umaknjena z dnevnega reda, čeprav je v izhodiščih in sicer dolgoročna strategija EU za podnebne spremembe, čist planet za vse, nadaljnja točka je poročilo projektne skupine za afriško podeželje in potem sta še dve točki v okviru točk razno, ki se nanašata na poročilo iz dveh konferenc.

Če se ustavim najprej pri stalni temi zadnjih svetov, ki se nanašajo na usklajevanja v svetu glede skupne kmetijske politike po letu 2021. Tokrat boi razprava usmerjena v zeleno arhitekturo, kar pomeni to, kaj bo kmetijska politika, kaj bo kmetijstvo naredilo na področju varovanja in izboljšave stanja okolja.

Ponovno povem, da mora vsaka država v strateškem načrtu za skupno kmetijsko politiko po 2021 posebej opredeliti kakšno strategijo bo imela na področju varovanja in doseganja boljših ciljev na področju okolja in te svoje ukrepe tudi ustrezno obrazložiti. Ukrepi zelene arhitekture se nanašajo na zaostreno pogojenost, se pravi te pogoje izpolnjevanja standardov za plačila na površino in glavo živali, potem posebno eko-shemo v prvem stebru, ki je nova, nov ukrep, potem na okoljsko podnebne zaveze v drugem stebru in še na posebne ukrepe, lahko so še drugi ukrepi usmerjeni v okolju ozirom zaželeno je in sicer ob prvem stebru, posebej sektorskih načrtov, v drugem stebru pa investicije, podpora za prenos znanja, sodelovanje in podporo inovacije. Država mora vsaj 30 odstotkov ovojnice za drugi steber, se pravi to, kar je zdaj program razvoja podeželja, nameniti za okolje in lahko za okoljske ukrepe še dodaten denar prerazporedi iz prvega stebra v drugi steber.

Kakšno je stališče na tem področju smo tukaj že večkrat predstavili, ponovim samo še enkrat, da seveda se Slovenija zaveda in tudi podpira bolj ambiciozne cilje, želi pa več fleksibilnosti in ponastavitev in da se v določenih primernih lahko država bolj prilagodi svojim posebnim potrebam in zlasti pri Sloveniji je pomembno naslednje: eno je, da menimo, da je treba področja ohranjanja trajnega travinja zadržati na ravni države in posameznih kmetij, potem da je treba sedanjo predlagano prepoved oranja okoljsko občutljivega travinja na celotni naturi ohraniti tako, kot je zdaj, da je treba natančno določiti tisto območje, kjer bi to preoravanje dejansko povzročilo škodo, skratka ta ukrep omejiti, ker imamo poč izjemno visoko delež nature in bi tak ukrep, tak kot ga predlaga komisija, bil lahko celo kontraproduktiven, ker bi dosegali nasproten namen, namreč taka huda omejitev bi lahko vodila v izgubo biodiverzitete zaradi opuščanja kmetijstva, potem omenimo to, da je treba podobno, kot je v sedanji perspektivi najmanjše kmetije izločiti iz določenih obveznosti, kontrol in sankcij in hkrati tudi druge obveznosti prilagoditi glede na velikost v razrede kmetij, ker je seveda to povezano tudi s tveganji, ki jih take kmetije ali pa kmetijske prakse povzročajo za okolje.

Glede razmer na trgu pa mogoče povem, da v izhodiščih, ko smo pripravljali izhodišča še ni bilo znano, da bo komisija verjetno predstavila ukrepe v primeru brexita brez dogovora. Zdaj v tem času je seveda situacija tudi drugačna, ker se je ta datum brexita odložil, še vseeno pa mogoče vsaj par besed: Brexit brez dogovora bi pomenil, da bi po tem, da bi po datumu izstopa bile, bi imela seveda Velika Britanija status tretje države, kar pomeni, da bi bil prepovedan vstop mnogim za blago in živali, za pač blago, ki ne bi izpolnjevalo fitosanitarnih in sanitarnih pravil. Ampak to pomeni v bistvu, da bi se moralo brati, medsebojno priznati in odobriti sicer ta pretok, ki zdaj poteka seveda brez ovir, ne bo stekel. Komisija je tudi ta teden povedala, da je pripravljena na to situacijo, ki bi pomenila na drugi strani tudi uvedbo tarif, se pravi carin tako kot velja v okviru držav WTO oziroma Velika Britanija že objavlja te carinske stopnje za Evropo.

Nastala bi podobna situacija kot je bila takrat mogoče primerljiva, ko smo doživeli embargo s strani Ruske federacije in komisija je tudi podobne ukrepe pripravila, se pravi intervencijske ukrepe na trgu, gre namreč zato, da bi se to precej poznalo. Velika Britanija - kar 75 % vsega uvoza agroživilskih proizvodov v Veliko Britanijo prihaja iz EU. Slovenija ima tukaj sicer menjavo majhno, na ravni 2 % - izvozimo 2 % vsega izvoza v Veliko Britanijo, uvozimo pa 1 % iz Velike Britanije vsega izvoza. Ampak slovensko kmetijstvo bi seveda posredne učinke čutilo pri brexitu, tako da v našem stališču bomo pač seveda bomo izjavili predvsem zaskrbljenost zaradi takega izstopa, če bi bil brez dogovora, na kmetijskem področju je to problem, in seveda pozvali komisijo, da pripravi vse ustrezne ukrepe in seveda obvešča države članice.

Glede projektne skupine za afriško podeželje smo tudi že na tem odboru obravnavali, povem samo še, da so bila v poročilu - je bilo izdanih 6 priporočil, ki se nanašajo tudi na kmetijstvo, bolj posebej bo pa to vprašanje obravnavalo na konferenci med Afriško unijo in Evropsko unijo, ki bo 21. 6. v Rimu - ministrska konferenca.

Kar se pa tiče točk razno, bo pa poročanje v dveh konferencah, kot sem uvodoma rekla. Prva se nanaša na raziskave in kmetijstvo, ta je potekala v Bukarešti aprila in se je je udeležila tudi Slovenija na strokovni ravni in bila namenjena temu, kako bolj široko vključevati kmetijstvo v biogospodarstvo in krožno gospodarstvo. Druga konferenca je pa potekala ta teden v torek in sicer se je nanašala na digitalizacijo, to je bil tretji digitalni dan v Bruslju. Za Slovenijo, obsegala je več področij za Slovenijo, se je te konference udeležila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Pivčeva. In sprejeta je bila deklaracija oziroma tri deklaracije za tri različna področja. Ena se nanaša tudi na digitalizacijo kmetijstva in podeželja v kateri so se zavezali za krepitev podpor za raziskave za vzpostavitev inovacijskih struktur, ustvarjanje Evropskega podatkovnega prostora za pametne agroživilske aplikacije in za povečanje učinka. Slovenija je seveda pristopila k podpisu te deklaracije. In menimo, da je prihodnost kmetijstva in konkurenčnost tega sektorja precej odvisna od digitalizacije oziroma, da to lahko pospeši konkurenčnost tega sektorja, zato pa seveda rabimo dober sistem izobraževanja, javno službo, kmetijskega svetovanja, raziskovalne inštitucije, seveda pa je treba poskrbeti in tukaj je tudi vloga država poleg tistih področij, tudi za dostopnost tehnoloških rešitev in predvsem dostopnost do internetnih omrežij na celotnem ozemlju, tudi na tistih podeželskih območij kjer ni komercialnega interesa. Za vse to imamo tudi ustrezne ukrepe v programu razvoja podeželja.

Hvala.