Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi poslanci, tudi evropskim poslancem, za katere smo prejšnji teden na izredni seji ugotovili, da so tu z nami v Sloveniji, ampak niso točno tu z nami na seji.

Tematika, s katero se danes ukvarjamo, je zelo zanimiva. In sem vesel tudi razprave moje predhodnice, ki je osvetlila en vidik, pa bi rad izpostavil v tem smislu še kakšnega. Torej, to razmerje med svobodo na eni strani in varnostjo na drugi strani je težko postaviti samo na neko mesto in reči, da je to optimalno, ker se to razmerje vedno premika, vedno so neke družbene situacije, neka družbena klima, so neke okoliščine, je neko zgodovinsko okolje, ki to razmerje enkrat premakne bolj v korist svobode, drugič v korist varnosti. In taka razprava je vedno dobrodošla in koristna, ker potem vsi, ki imajo nekaj povedati, v tem smislu izrazijo svoje argumente in je treba poiskati neko soglasje; zadovoljni s tem soglasjem ne bodo nikoli čisto vsi v celoti, to je, mislim, da vsem jasno in znano.

Morda je pa koristno izpostaviti predvsem take čisto praktične vidike, s katerimi se Evropska unija oziroma njene članice v praksi, torej pri svojem delovanju srečujejo. Kljub temu, da smo danes slišali, da obstaja več informacijskih sistemov, prihaja oziroma je prihajalo do tega, da so se po Evropski uniji gibali ljudje, ki so imeli po deset in več različnih identitet. In kljub temu, da imamo štiri različne informacijske sisteme, so vse službe, ki skrbijo za red, varnost, za nadzor, bodisi znotraj Schengena bodisi na meji ob vstopu v Schengen, ta podatek preprosto spregledali oziroma ta podatek, to dejstvo, recimo, o petnajstih, šestnajstih identitetah, ki jih je imel posameznik, ni rezultiralo v nobeni težavi, ni se nikjer prižgala neka lučka. Predvidevam, da policist na meji tega tako na oko ni mogel oceniti in zato ima neko podporo v nekem informacijskem sistemu, ki mu ob pomoči nekega logaritma in ob pomoči predvsem sodelovanja posameznih nacionalnih organov, ki skrbijo za to, da se vidi, koliko identitet oziroma s kakšno identiteto se je nekdo pojavil na njenem ozemlju in predvsem s križanjem teh podatkov, da dobimo neke uporabne podatke na celotni ravni Evropske unije, s pomočjo katerih tudi lahko izvajamo oziroma zagotavljamo varnost na tem teritoriju. Zato se meni zdi koristno predvsem, da gredo prizadevanja v tej smeri. Je pa vsekakor debata vedno zelo dobrodošla in koristna, da vidimo, kje so tiste meje, in postavimo letvico na točko, kjer se ne posega oziroma pretirano posega v pravice zasebnosti posameznika, naj bo to državljan Evropske unije ali pa državljan tretjih držav, ki ni državljan Evropske unije oziroma držav članic Evropske unije. Da pa smo v tem smislu tako zelo lahkotni in rečemo, da ta informacijski sistem oziroma katerikoli informacijski sistem ni potreben in da prepustimo to zgolj neki presoji, neki arbitrarni presoji nekega delavca, nekega zaposlenega na meji ali pa na nekem letališču, ki mora to narediti v, ne vem, četrtinki sekunde, ker ljudje, kot vemo, zlasti v špicah, v sezonah oziroma na letališčih je to nekaj konstantnega, morajo preprosto znati oceniti, kdaj bodo nekoga preverjali ali pa ne bodo preverjali dodatno. Po drugi strani, če tega ne naredi sistem s pomočjo nekega logaritma, ki je torej sistemsko naravnan, je, dajmo temu reči, objektiven, bo to moral narediti posameznik na podlagi nekih kriterijev te osebe, ki bo bila deležna preverjanja, in ti kriteriji so čisto osebne narave. Torej nič drugega ne more biti kot izgled te osebe oziroma njegovo neobičajno obnašanje. Zdaj, tukaj to razmerje verjamem, da bo izredno težko najti, ampak reči, da čisto nič ne potrebujemo oziroma da je to, kar imamo v tem trenutku na voljo, slabo, neuporabno oziroma da dejansko škoduje, po drugi strani pa se zavedamo tega, da je bilo v preteklosti tudi prehodov čez mejo veliko in zlasti tudi so se v teh prehodih znašli ljudje, ki so se potem tako ali drugače udejstvovali v aktivnostih, ki so bile povezane s terorizmom, je to nek jasen signal, da mi nek mehanizem preverjanja teh ljudi moramo imeti. Na eni strani seveda moramo upoštevati človekove pravice in varstvo zasebnosti in ga nastaviti do točke, kjer ne bo ta poseg pretirano posegal oziroma škodoval tem pravicam. Na drugi strani seveda pa ne smemo zanemariti tudi pravice do varnosti, do varnosti tako državljanov kot tudi tistih, ki so pri nas in gostujejo. Seveda je pa fenomen terorizma kot tak, jaz se ga tukaj ne bi spuščal, ker mislim, da vsi dovolj dobro poznamo, kako izgleda. Ni pa to zame neko zagotovilo, da če bomo zdaj zelo striktno in zelo na nek način odprto smatrali pravico do zasebnosti na eni strani in ne upoštevali razmerij do ostalih pravic, nekaj, kar bo varnostno situacijo v Evropski uniji izboljšalo. Tako da meni je žal, da na tej kritiki predvsem, ki smo jo slišali, nismo slišali nobenih alternativ oziroma predlogov za kakšno izboljšavo, ker je predvsem v tem smislu to zelo težko najti. Lahko je biti kritičen do informacijskih sistemov, ki, vemo, ne nastanejo iz danes na jutri. Poiskati pa neko ustrezno ravnotežje, ki bo tudi tehnično podprto, in da hkrati se izognemo in na minimum spravimo vse tiste negativne posledice fenomena, o katerem govorim, je pa precej težje delo in se ga težko strne samo v nekaj minutah razprave.

Hvala lepa.