Hvala za besedo, spoštovani predsednik odbora. Spoštovane članice, člani odbora!

Kot je bilo omenjeno zaradi vsebine oziroma vsebinske povezave obeh predlogov, bi želel podati najprej skupni uvod, potem pa se osredotočiti na posamezna predloga.

V Evropski uniji je bila leta 2018 sprejeta pravna podlaga za vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve t.i. ETIAS, ki bo državljanom tretjih držav, ki v Evropski uniji ne potrebujejo vizuma, vnaprej odobril ali pa zavrnil vstop v Evropsko unijo. Za primerjavo oziroma morebiti bolj slikovno predstavo, gre za podoben sistem kakor je ESTA za Združene države Amerike. Avtomatiziran sistem, ki naj bi bil vzpostavljen do leta 2021, bo državljane tretje države pred njegovim vstopom na ozemlje EU, preveril v vseh relevantnih evropskih in pa nacionalnih zbirkah podatkov. Po preverjanju bo tujcu izdana bodisi odobritev potovanja, bodisi pa mu bo potovanje zavrnjeno. Pri tem je potrebno poudariti, da bi bili tujci, katerim bo potovanje zavrnjeno, praviloma v vsakem primeru zavrnjeni na postopku na meji. Tako bodo lahko vnaprej identificirani tisti tujci, ki predstavljajo na primer varnostno grožnjo Evropski uniji oziroma državam članicam. Seveda bo to mogoče le, če bodo ustrezni podatki vneseni v eno od zbirk podatkov, katerih bo preverjal sam sistem ETIAS. Te zbirke podatkov pa so štiri in sicer sistem vstopa izstopa, t.i. SVI, za tem schengenski informacijski sistem SIS, vizumski informacijski sistem VIS in pa evropski informacijski sistem kazenskih evidenc za državljane tretjih držav, t.i. ECRIS-TCN, TCN je kratica za »third country national«, se pravi državljani tretjih držav.

Predloga obeh uredb, ki sta predmet današnje obravnave, torej ne vzpostavljata nove zbirke podatkov, pač pa zgolj prilagajata pravno podlago že vzpostavljenih zbirk podatkov oziroma tistih zbirk, ki so še v nastanjanju. To je v primeru predvsem ECRIS-TCN in pa sistem vstopa, izstopa. Spremembe so seveda potrebne, da se zagotovijo tehnične možnosti za pasivni pogled, kar pomeni zgolj branje podatkov, ne pa tudi njihov vpis in sicer za namene dokončne vzpostavitve in pa izvajanja samega sistema ETIAS. Predlog sprememb sodi hkrati tudi v okvir projekta interoperabilnosti IT sistemov in različnih zbirk podatkov, ki že od leta 2017 poteka na ravni Evropske unije.

Naj poudarim, da so bile spremembe predvidene, se pravi spremembe, o katerih govorimo danes, predvidene že ob samem sprejemu uredbe o ETIAS, saj ta sistem brez možnosti vpogleda v različne obstoječe zbirke, katere sem prej naštel, nima vrednosti z vidika zagotavljanja notranje varnosti.

Morda še pojasnilo, zakaj sta dva predloga, če gre v bistvu za zelo podobno materijo oziroma podobno materijo. Namreč uredbe, ki jih dva predloga spreminjata, so sprejete na dveh različnih pravnih podlagah in sicer prvi predlog temelji na členu 82, Pogodbe o delovanju Evropske unije, t.i. pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah. Drugi predlog pa temelji na členu 77, kjer je govora o politikah glede mejne kontrole, azila in pa priseljevanja.

Tako bom zdaj najprej vstopil do predstavitve predloga stališč Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o določitvi pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU ter spremembi uredbe 2018/1862 in pa uredbe brez oznake ECRIS-TCN. Brez oznake pa je zato, ker še ni bila dokončno sprejeta. namreč predlog torej spreminja obstoječi uredbi in sicer Uredbo SIS - to je prva na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja o kazenskih zadevah ter predlog Uredbe o evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc za državljane tretjih držav, t.i. ECRIS-TCN, ki kot rečeno še ni dokončno sprejet, sta pa sozakonodajalca v besedilu pred kratkim dosegla ničeln dogovor.

Zdaj v samem predlogu stališča predlagamo, da Republika Slovenija podpre predloge uredbe, saj se bo s tem razširil nabor orodij za odkrivanje državljanov tretjih držav, ki predstavljajo varnostno grožnjo Evropski uniji. Istočasno pa predlagamo, da se izrazi nekaj pomislekov, ki jih bomo naslovili v okviru pogajanj v delovnih telesih Sveta Evropske unije – gre pa za pomisleke izključno na to drugo uredbo, ko govorimo o ECRIS-TCN.

In sicer, ključna pomisleka sta dva, prvič: preširoka opredelitev pojma upravljanje meja. Ta termin namreč, poleg nadzora na mejah, vključuje tudi ukrepe v notranjosti držav članic in v tretjih državah, kar pa ni skladno z namenom same spremembe. Zato bomo pozvali k natančnejši opredelitvi obsega aktivnosti, ki opravičujejo preverjanje v zbirkah oziroma v zbirki ECRIS-TCN. In drugi pomislek je, da se ne strinjamo z spremembo narave zbirke ECRIS-TCN, do česar bi prišlo z dodatkom nove kategorije podatkov, v kateri se bodo beležile vrste obsodb. To bistveno spreminja naravo in namen omenjene uredbe oziroma zbirke, Evropsko komisijo pa bomo v tem kontekstu pozvali, naj poišče drugačno rešitev.

Na tej točki predlagam, da se navedeni pridržek, če bo potrebno v nadaljevanju, z samo razpravo dodatno pojasni tudi s strani predstavnika Ministrstva za pravosodje, ki je sicer tudi pristojno za sistem ECRIS.

Če preidem na predlog drugega Predloga stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov v EU za sam namen ETIAS ter spremembi Uredbe 2018/1240, 2017/2226 in pa 2018/1861, naj povem, da ta predlog ureja razmerja med obstoječo uredbo SIS, na področju mejnih kontrol, zatem na področju sistema vstopa in izstopa – t.i. SVE ter vizumskim informacijskim sistemom VIS. Se pravi, iz prej omenjenih baz podatkov, ki sem jih uvodoma omenil – se pravi, treh baz podatkov oziroma treh uredb. V smislu interoperabilnosti za potrebe izvajanja, kot rečeno, uredbe ETIAS.

V predlogu stališča predlagamo, da Slovenija podpre predlog uredbe in se, praktično do tega predloga nimam nobenih pridržkov, namreč brez teh dostopov je sama uporaba sistema ETIAS brez dodane vrednosti. To bi bilo toliko, na kratko, glede uvodne predstavitve in pa posamičnih predlogov sprememb uredb. Kot pa rečeno, če bo potrebno v primeru izraženih pridržkov, bi predlagal, da predstavnik Ministrstva za pravosodje podrobneje obrazloži zakaj. Hvala.