Hvala za besedo, predsednik.

Skozi uvodni del prezentacije bi pravzaprav želel predstaviti poslovanje javnih zdravstvenih zavodov v letu 2018 in pa leto poprej, potem bom pa v nadaljevanju predal besedo predsedniku sanacijskega odbora, mag. Stoparju, ki bo bolj detajle pojasnil, tudi same pozitivne učinke sanacije v lanskem letu.

Torej v lanskem letu 2018 je bil presežek odhodkov nad prihodki v javnih zdravstvenih zavodih v višini dobrih 34 milijonov, od tega so večino negativnega rezultata oziroma presežka odhodkov nad prihodki ustvarile bolnišnice, negativno pa sta poslovala tudi ZTM in Javna agencija za zdravila.

Na tej preglednici vidite pravzaprav poslovni izid z učinkom interventnega zakona in pa poslovni izid javnih zdravstvenih zavodov brez interventnega zakona. Pa če pogledamo samo združeno. Torej, z učinkom interventnega zakona so javni zdravstveni zavodi poslovali z dobrimi 75 milijoni presežka prihodkov nad odhodki, brez interventnega zakona oziroma brez sredstev interventnega zakona, pa so le ti poslovali z dobrimi 66, skoraj 67 milijoni odhodkov nad prihodki, torej izgube. Plan za leto 2018 je znašal 31, torej skoraj 32 milijonov negativnega rezultata. Ustvarjen poslovni izid v letu 2018 je znašal pa skupaj 34 milijonov 400 tisoč, če zaokrožim, torej pomeni, da se je pravzaprav poslovni izid oziroma negativni poslovni izid v enem letu prepolovil.

Bilanca stanja na dan 31. december 2017 je skupaj znašala torej dobrih 59 milijonov presežka odhodkov nad prihodki. Seveda tukaj je že učinek interventnega zakona in potem z rezultatom 2018 je ta skupen presežek odhodkov nad prihodki znašal dobrih 97 milijonov. Kakšni so bili pravzaprav učinki sanacije bolnišnic v letu 2018? Izgube v bolnišnicah v sanaciji so nižje skoraj za 44 %, kot sem že torej uvodoma povedal, so se skoraj za polovico zmanjšali. Dva javna zdravstvena zavoda od 15, ki so torej v sanaciji pa sta uspešno zaključila sanacijo. Dobrih 33 % javnih zdravstvenih zavodov je že leta 2018 poslovalo pozitivno, 80 % vseh javnih zdravstvenih zavodov pa je preseglo načrte kot so bili planirani v 2018.

Tekoči pobotani izid 26 javnih bolnišnic v letu 2018 znaša, kot sem že povedal dobrih 33 milijonov presežka odhodkov nad prihodki, kar je v povprečju dobra 2, 2 oziroma 2, 25 % celotnih prihodkov. Pri čemer je 13 bolnišnic poslovalo s primanjkljajem v skupni višini dobrih 38 milijonov, torej 13 bolnišnic pa poslovalo s presežkom v skupni višini 4, 4 milijona. Poslovanje bolnišnic v letu 2018 odstopa od planiranega za 1 milijon 852 tisoč, načrtovan presežek odhodkov nad prihodki je namreč znašal dobrih 32 milijonov. Celotni prihodki bolnišnic za leto 2018 so znašali dobro milijardo in pol evrov in so bili v primerjavi z realizacijo 2017 nižji za dobrih 22 milijonov. Ob torej, to je že z učinkom ukrepov interventnega zakona, če pa iz prihodkov leta 2017 izključimo vpliv interventnega zakona pa so bolnišnice povečale prihodke v letu 2018 za dobrih 119 milijonov oziroma za 8,6 %. Celotni odhodki bolnišnic za leto 2018 so znašali dobro milijardo 539 milijonov in so bili v primerjavi z realizacijo 2017 višji za 86,9 milijona oziroma za 5,9 %. Od tega so se povišali stroški za blago, material in storitev za 34 milijonov, torej za 5,3 %. Povišali so se stroški dela zaradi sistemskih ukrepov iz leta 2017, za dobrih 49 milijonov oziroma 6 %. Povišali so se stroški amortizacije za 2 in pol milijona, torej za 4 in pol odstotke in pa povišali so se preostali stroški za 842 tisoč oziroma za 6,8 %.

Kaj so pravzaprav ključni razlogi za negativen poslovni izid javnih zdravstvenih zavodov? Niso od včeraj, niso od lani, niso od predlani. To kar smo zajeli v obdobje zadnjih desetih let, leta 2009, je zaradi uvedbe novega plačnega sistema, leta 2018 in znižanje cen v letu 2009. Potem leta 2013 je bilo zopet znižanje cen zdravstvenih storitev za leto 2012 in 2013. 2017, kot sem že povedal, so se povišali stroški dela, ki jim ni sledil dvig cene zdravstvenih storitev. In pa 2018 zaradi dviga cen storitev, ni pokril, pravzaprav, torej ta dvig cen storitev, ni pokril vseh nastalih stroškov, prevzetih iz obveznosti iz preteklega obdobja. To so predvsem stroški dela in pa cene energentov. Tukaj vidimo pravzaprav en graf, ki veliko pove. Zajema obdobje od 2009 pa do 2017, kaže število obiskov pacientov. Torej primerjava od 2009 do 2017, kjer se je pravzaprav število obiskov iz 2 milijona 700 dvignilo na 3 milijone 300. Vidimo tudi gibanje cen zdravstvenih storitev. Tako da so se v letu 2010 cene znižale kumulativno za 18 milijonov, pa potem leta 2012 za 30 milijonov manj, 2013 za 59 milijonov manj, 2014 za 33 milijonov manj. Potem 2015 je sledil prvi dvig za 19 milijonov pa potem 2016 za 37 milijonov in 2017 zopet padec za 27 milijonov. Toliko manj denarja, če pogledamo kumulativno, se je nateklo v letih 2009 do 2017. S tem, da je v letih od 2014 do 2017 bilo za 119 milijonov evrov neplačanih stroškov dela. In to so tisti ključni, sistemski razlogi, ki so skozi leta vplivali na slabo oziroma negativno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov.

Zdaj preden predam besedo kolegu Stoparju, da pojasni še ostala poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, bi želel, ko sem ravno pri besedi, če dovolite predsednik, pojasniti tudi gospe Godčevi nekaj stvari v zvezi s poslovanjem Kliničnega centra Ljubljana. Klinični center Ljubljana, ja, kot ste uvodoma pravilno ugotovila, ni dosegel planiranih ciljev, kot so bili planirani v 2015. Razlogi, ki so k temu privedli, so pa sledeči. Samo da poiščem, če dovolite. In sicer je Klinični center v letu 2018 ostal brez 1,4 milijona opravljenega plačanega programa. To je, verjetno se vsi za to mizo strinjamo, da je bil ta program potrebno opravit. Saj kot direktor bolnišnice ne morem pustit bolnika na ulici. Ali pač? Ne vem. Potem naslednja stvar. Z 5,9 milijona niso bili pokriti stroški dela. Bil je ne planiran dvig energentov, tako električne energije kot tudi ostalih energentov. Tako da teh, pravzaprav, ne planiranih učinkov je bilo za 7 - ne planiranih negativnih učinkov - za 7,2 milijona. Kar pomeni, da bi pravzaprav Klinični center dosegel planiran rezultat. Moramo pa vedeti, da je po dolgih, dolgih letih Klinični center prvič uspel zmanjšati izgubo in to drastično zmanjšati izgubo. Izgubo smo zmanjšali za 11 milijonov in dosegli smo več kot 8 milijonov evrov sanacijskih učinkov v letu 2018.