Najlepša hvala.

Zdaj v Slovenski demokratski stranki smo ta sklic pripravili na podlagi poročil o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov in JAZMP v letu 2018 in pa se dotaknili tudi leta 2017, tako da so podatki, ki jih bom navajala v bistvu iz teh poročil, ki so tudi javno dostopni na Ministrstvu za zdravje in pa seveda v poročilih bolnišnic, ki pa so tudi kot vir navedeni v sklicu.

Zdaj, zakaj v letu 2017? Namreč 19. septembra 2017 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. S tem interventnim zakonom se je omogočilo bolnišnicam oziroma so bolnišnice iz državnega proračuna pridobile dodatna sredstva in sicer 136 milijonov 240 tisoč za zagotovitev sredstev, torej za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki javnih zdravstvenih zavodov iz preteklih let. To je dobilo 15 bolnišnic, razdeljeno seveda, ne vsaj 136, ampak razdeljeno. Potem ta zakon je določil to, da pride do odpisa neplačanih terjatev Ministrstva za zdravje in sicer iz naslova združevanja amortizacije in sicer v višini malo manj kot 7 milijonov evrov, to je dobilo 7 bolnišnic in pa spremembo plačilnih rokov za javne zdravstvene zavode. Zato je ta Zakon o interventnih ukrepih v bistvu zelo vplival na poslovanje oziroma na izkaz na poslovne izide bolnišnic v letu 2017. Prikazano je torej, da je v letu 2017 11 bolnišnic poslovalo s primanjkljajem. Če tega zakona ne bi bilo, bi bilo to 17 bolnišnic.

Zdaj v tem, zaradi interventnega zakona je bila poslovni izid vseh bolnišnic - zdaj govorim samo o bolnišnicah, ne o javnih zdravstvenih zavodih - pozitiven, torej presežki prihodki nad odhodki je bil 77 milijonov. V primeru, da tega interventnega zakona ne bi bilo, bi bil prikaz torej, bi bil presežek odhodkov nad prihodki in sicer bi bile skupaj bolnišnice v bolnišnici 65 milijonov. To se seveda potem odraža tudi glede indeksov v letu 2018, namreč v letu 2018 po finančnem pregledu je prišlo do - torej glede na leto 2017 - do povečanja oziroma do rdečih številk. Če sem rekla, da je bilo 2017 presežka prihodkov nad odhodki 77 milijonov, je v letu 2018 prišlo do presežka odhodkov nad prihodki v skupni višini 35 milijonov za vse bolnišnic, načrtovano pa je bilo 31 milijonov.

Če pogledamo samo še kumulativno višino presežkov prihodkov oziroma odhodkov iz preteklih let v bolnišnicah, če gledamo za obdobje 2017-2018 je bilo, so bili ti kumulativne višina presežkov odhodkov nad prihodki 90 milijonov, v letu 2018 pa so se povečali na 126 milijonov. To pomeni, da so ti presežki odhodkov nad prihodki, ki so bili načrtovani, da bodo pokriti v bistvu iz pozitivnih stanj bolnišnic v bistvu v letu 2018 še narasli.

V letu 2018 je 13 bolnišnic poslovalo s primanjkljajem pri čemer je 5 bolnišnic realiziralo primanjkljaj, ki je v primerjavi s celotnimi prihodki presega 3 procente. Zaskrbljujoče je to, da so med temi, ki presegajo torej te 3 procente tudi 4 bolnišnice, ki so v sanacijskem programu in sicer PGD Kranj, SB Nova Gorica, UKC Ljubljana in pa SB Celje. Zraven je še bolnišnica Postojna, ki pa ni bila v sanacijskem programu zajeta.

Zdaj v UKC Ljubljana, ki je naša največja bolnišnica, se je predvidela v sanaciji primanjkljaj v višini 15 milijonov evrov, realizirana pa je bila v višini 22,4 milijona, torej 22 milijonov in pol primanjkljaja. V samem poročilu o delovanju oziroma poslovanju, finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov za 2018 je zapisano, da so bolnišnice dobile več denarja v primerjavi z letom 2017 in sicer povišanje prihodkov od poslovanja za 8 procentov, zvišanje finančnih prihodkov za 28,66 procenta, znižanje drugih prihodkov je bilo pa 97 procentno, kar pomeni, da niso, torej gre na račun interventnega zakona.

Povišali so se prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za 7,5 procenta, povišali so se prihodki po pogodbi za ZZZS za zdravila za 27 procentov, povišali so se prihodki iz naslova pri pripravniku sekundarijev specializacij za 14 procentov, povišali so se prihodki dodatnega prostovoljnega zavarovanja za 6 procentov, pa še druga povišanja, da ne bi zdaj vseh naštevala, kljub tem povišanjem, torej, ker smo poslušali na prejšnjih sejah odbora za zdravstvo, da prihaja do izgub zaradi tega, ker je premalo plačila s strani zdravstvene zavarovalnice oziroma ZZZS, da prihaja zaradi tega do izgub je sedaj vprašanje, glede na to povišanja, kam in kako oziroma zakaj je prišlo do teh izgub. Prav tako je bilo v času sprejetja interventnega zakona septembra 2017 zagotovljeno, da ta interventni zakon pomeni boljše poslovanje oziroma nekako, da bodo bolnišnice lažje poslovale v nadaljevanju, da se bodo tudi skrajšali roki plačil dobaviteljem. Torej, na 60 oziroma 30 dni, kar pa se po poročilu, finančnem, torej poročilu, ki, javnih zdravstvenih zavodov, ni zgodilo. Torej, bolnišnice še naprej podaljšujejo roke plačila dobaviteljem, to je ena zadeva. Druga zadeva, ki pa je, pa je bilo tudi obljubljeno, tudi s strani direktorjev UKC Ljubljana, sedanjega ministra, pa bivših ministrov, pa bivših direktorjev bolnišnic in pa predvsem torej ministrstva in Vlade, da se bodo znižali stroški materiala, kar pa danes po pregledu finančnih, torej poročil, ugotavljamo, da se material povišuje, torej, da se stroški za material povišali za 5 procentov, da pa so se seveda povišali tudi stroški dela v bolnišnicah in sicer za, 6,7 procenta.

Prejšnja Vlada je torej sprostila, pa tudi zdajšnja, delno, pač, torej plače javnih zdravstvenih delavcev v bolnišnicah in vprašanje je kako oziroma ali so s strani ministrstva to upoštevali tudi pri sanacijah oziroma kako so to bolnišnice upoštevale? Torej, zvišanje stroškov dela, to je ena stvar. Druga stvar pa je, kaj je bilo v sanacijah narejeno glede znižanja stroškov materiala. Jaz v vseh zadevah ne bi, v bistvu, zdaj v uvodu, teh številk podajala. Vidim, da je tudi ministrstvo ponovno pripravilo prezentacijo, tako kot že na prejšnjih dveh sejah.

Jaz upam, da v tej prezentaciji ne bomo poslušali samo tisto, kar smo si v bistvu poslanci že pogledali iz samega gradiva, ampak, da bomo dobili konkretne odgovore in sicer, na vprašanja, kaj je z izgubami v bolnišnicah oziroma ne kaj je, ampak kaj misli Vlada oziroma ministrstvo narediti na tem področju, glede na to, da imamo ministra, ki je bil direktor UKC Ljubljana in v sanacijskem programu, torej program za leto, sanacijski program za leto 2018 ni bil izpolnjen in če pogledamo zakon, ta interventni zakon, imamo napisano noter, da v bistvu, se lahko zahteva tudi, da se lahko, torej sanacijski odbor predlaga ministrstvu razrešitev sanacijske uprave javnega zdravstvenega zavoda, da se lahko zaradi neizvajanja ukrepov in drugih aktivnosti, v skladu s terminskim načrtom za izvajanje sanacijskega programa, tudi, v bistvu, razreši direktorja bolnišnice.

Torej, ali minister, glede na to, da je bivši minister gospod Fakin dejal, da izgubarja ne tolerira, ali sedanji minister stoji na istem načelu – to pomeni, da bolnišnice morajo poslovati v skladu z sanacijskimi načrti? V kolikor ne, torej, ali se lahko predlaga tudi razrešitev posameznega direktorja ali pa bo naslednji največji izgubar postal minister? Kako v bistvu so se izvrševale, zanima nas pa tudi, ne, dobro bi bilo, če lahko minister odgovori, kje se da prebrati poročilo sanacijskih odborov? Kakšne so bile aktivnosti sanacijskih odborov, sanacijskih uprav? In kakšni bodo seveda ukrepi?

Očitno da v Sloveniji, glede na to, da interventni zakoni prejšnje vlade Mira Cerarja in pa zdajšnje, gospoda Šarca, nekako ujčkajo tiste, ki delajo zgubo, ali lahko pričakujemo ponovni interventni zakon, da se bo reševalo največjo bolnišnico izgub? Ali pa končno neke ukrepe na področju, torej, znižanja cen materialov, storitev, blaga? In pa, seveda, kakšni so vaši načrti tudi s tem, ko je bilo rečeno tudi, da se bodo plačevale storitve oziroma se bo plačevalo upravljanje storitev vse, torej za zavarovalnico(?)?

Naš predlog sklepov, ki jih predlagamo, torej sklepi, ki so, je da, torej: Komisija za nadzor javnih financ in pa Odbor za zdravstvo pričakujeta od Ministrstva za zdravje, da v roku 15 dni od dneva sprejetja tega sklepa, pripravi nabor ukrepov za uspešno, učinkovito ter transparentno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in pa, da se opravi razprava, oziroma, da se ta točka uvrsti na dnevni red seje Državnega zbora.

Namreč, kot predlagatelji menimo, da je to pereč problem, torej, izgube v bolnišnicah, ki jih spremljamo sicer že nekaj let, vendar pa s tem, da je bil interventni zakon sprejet, da so bila dodatna sredstva namenjena s strani ZZZS, državnega proračuna. Več denarja prihaja v blagajno s strani davkoplačevalcev, so ta povečanje izgub, recimo vsaj UKC Ljubljana iz 15 milijonov načrtovanih na 23, pa kolikor, če informacije držijo v letošnjem letu na 25 milijonov, pa da so še izgube iz prejšnjih let, torej je vprašanje na mestu oziroma je razprava na seji Državnega zbora na mestu, tako da v bistvu toliko za uvod, pa potem še v razpravi.

Hvala.