Govor

Tilen Božič

Hvala za besedo.

Kot rečeno že uvodoma sem želel sedaj, sem že napovedal, da se bom odzval nekako podrobneje sedaj. Prva reč, ki sem jo že uvodoma povedal je ta, da predlog kot je bil pripravljen takrat v izhodiščih, je bil seveda predstavljen tudi Ekonomsko-socialnemu svetu, kjer so tako predstavniki delavcev kot delodajalcev in v okviru teh pogovorov je bila nekako ta rešitev kot je pred vami, pripoznana kot primerna in je dobila tudi podporo in tudi lahko rečemo neko vzpodbudo, da jo čim prej – in zato je bil sprejet sklep, posredujemo v obliki rešitve njim v vednost in seveda potem tudi v vladni postopek in nato v Državni zbor. Tako da gre za nekako usklajen predlog.

Druga zadeva, ki pa… se pravi drugi razlogi, zakaj pa Ministrstvo za delo tej rešitvi nasprotuje, pa izhajajo nekateri iz vsebinskih, nekateri iz tehničnih razlogov. Zdaj tehnični, ki se jih običajno nekako da med obrobne, pa v tem primeru niso toliko obrobni, se dejansko tičejo izvedljivosti(?) te rešitve. Prvič zaradi tega, ker predvideva tukaj poznavanje na ravni delodajalca, s kakšnimi dohodki nekdo razpolaga. Načeloma, če dela le pri enem, seveda je to možno vedeti, ampak načeloma je tukaj najbrž pod vzeto, da bi mogel potem delodajalec pridobiti podatke od Finančne uprave, zato, da ugotovi, koliko dejansko tista osnova od katere potem odmerja te prispevke. To je ena zadeva. Za take podatke je običajno, da so dokončni v bistvu v letu po tistem, na katerega se nanašajo, kar nekako vzpostavlja pod vprašanje nekako ta časovni okvir.

Naslednja zadeva, se pravi vezana na te dve zadevi, ki sem ju omenil, sta pa tudi, da v tem trenutku nimamo podlage v Zakonu o davčnem postopku, ki bi omogočal takšno razkritje podatkov. Postavi se pa potem tudi neko vprašanje sorazmernosti pri tem, ali zagotavljati oziroma, kaj je podlaga za zagotovitev oziroma utemeljitev zagotavljanja takšnih podatkov, ki se štejejo kot osebni podatki oziroma kot davčna tajnost vsakemu posamičnemu delodajalcu seveda za vsakega posameznega delavca.

Nadalje je tukaj povezano tudi s tem, da notri v predlogu je seveda navedenih več zneskov, razumno. Gre za neko lestvico, ki pa načeloma ni sorodna kakšni drugi lestvici. Se pravi z vidika neke preprostosti, enostavnosti ali pa uporabnosti rešitve v vsakdanjem življenju, se pravi v praksi, se zastavlja tudi vprašanje izvajanja tega čisto na operativni ravni. Se pravi, ali ni možno cilja, ki ste si ga postavili – ki razumem, da ga tudi zagovarjate, doseči na kakšen drugi način. Ker vaš cilj je v končni fazi kot razumem, da bi nekako se pravi proporcionalno oziroma z neko regresijo, obremenili ta dohodek – v tem primeru gre za regres. Se pravi tisti cilj bi najbrž bilo možno doseči preko kakšnega bodisi drugega zakona ali druge rešitve. Ene izmed teh rešitev, ki bodo verjetno v naslednjih mesecih tudi tukaj v Državnem zboru, ki so bolj se pravi, kjer se običajno bolj osredotoča te na progresivni pristop, je ravno dohodnina. Se pravi, ali v okviru tistih sprememb, ki bodo predlagane, se tičejo tako splošne olajšave, se tičejo lestvic in vseh teh zadev, ne bi nemara bilo bolj smiselno tam preveriti, ko je sistem že postavljen, možnost za dosego tega cilja, seveda, če bi bil potem na koncu dosežen konsenz. Tako da, iz teh razlogov mi nekako to rešitev štejemo za manj primerno. Kot rečeno, tudi ni običajna v sistemu prispevkov za socialno varnost. Hvala.