Mato Gostiša, Združenje svetov delavcev Slovenije.

Jaz moram reči, da bi se zelo težko strinjal s stališčem Ministrstva za delo, ki izhaja iz stališča, da je… nekako tako je bilo razumeti, da je zakonodaja dobra, vendar pa kršitve se dogajajo in če se dogajajo, se potem lahko tudi ustrezno rešijo, če se pa ne prijavljajo, jih pa ni mogoče rešiti. Mislim, da se je težko strinjati in s prvim in z drugim. Jaz bi tukaj opozoril kot prvo, kar se tiče samih pomanjkljivosti v zakonodaji, na 112. člen, ki ga je omenil že gospod Kordiš in ki je tudi v samem gradivu izpostavljen. Ta člen v bistvu zagotavlja določeno pravno varstvo delavskih predstavnikov pred odpovedjo, izključno samo v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov, ne pa tudi iz razlogov krivdnih… pred krivdno odpovedjo ali pa pred izredno odpovedjo, in sicer ravno zaradi tiste dikcije, ki pravi, če ravna v skladu z zakonom in s kolektivnimi pogodbami in tako naprej. Kar je pa že kolegica Lidija povedala, da se v praksi nobeden delodajalec v bistvu, ko očita neke kršitve in na podlagi katerih je potem izrečena odpoved, ne sklicuje na nič drugega kot na neke delovnopravne oziroma delovne kršitve v zvezi z rednim delom in tako naprej. To je to. Nobeden delodajalec ne bo rekel, da je nekoga odpustil zaradi tega, ker je preveč zagnan delavski predstavnik ali pa kaj podobnega. Skratka, že sama določba 112. člena je v tem smislu močno vprašljiva. Soglasje Sveta delavcev recimo ali pa sindikata v primeru želelnega odpusta, tudi delodajalec potrebuje samo, če gre za odpust iz poslovnih razlogov, ne pa tudi tako kot sem rekel, če gre za odpust iz takih ali pa drugačnih krivdnih razlogov. To se pravi v tem delu je zakonodaja pomanjkljiva in tudi če pride v takem primeru do prijave inšpekcij ali pa komurkoli, ta ne more v bistvu čisto nič pomagati.

Druga stvar, kar se tiče… isto je sporen 85. člen, ki je bil ravno tako že omenjen. To je opozorilo pred odpovedjo. Sodna praksa se je zaenkrat opredelila, da zoper izdano opozorilo pred redno odpovedjo ni pravnega sredstva. To se pravi o tem, ali je to opozorilo upravičeno ali je neupravičeno, se eventuelno presoja šele v primeru, če pride dejansko potem do odpovedi, če pa ne pride, je pa tisto opozorilo kot da ničesar ni bilo, samo opozarjam vas, če je to opozorilo neutemeljeno, so ljudje… to pomeni velik in hud poseg v osebno dostojanstvo ljudi. In tukaj jaz ne bom nikoli razumel stališča sodne prakse, da enostavno zoper neutemeljeno opozorilo pred odpovedjo, se nimaš kam pritožiti. To ljudje… zakon v tem smislu se dopušča delodajalcem, da po mili volji bom rekel lahko maltretirajo zaposlene s takšnimi in drugačnimi opozorili, ki imajo seveda take posledice kot je gospod Kordiš povedal.

Torej, zelo težko bi rekel, da je zakonodaja v tem smislu v redu, samo da se v praksi krši. Večji problem je v tem, da se… oziroma problem bo zlasti do takrat, dokler se bodo v praksi ti členi interpretirali popolnoma neodvisno od 1. člena Konvencije mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah delavskih predstavnikov. Te določbe o katerih sem govoril, sporne, 112. člen, 85. člen ZDR, če jih dejansko interpretiramo gramatikalno in brez povezave s tem smislom in namenom iz 1. člena konvencije, dejansko potem privedejo do situacij, o katerih smo govorili in ki so navedene v samem gradivu.