Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali prisotni.
Pobudo smo na ministrstvu, lahko rečem, pedantno prebrali. Ker gre, seveda, tudi za, se pravi, dokaj občutljivo področje. Z, lahko rečemo, v kolikor pride do neprimernih praks, do hudih posledic, tako za posameznika, seveda, tudi kot na drugi strani lahko za delavstvo. Kar se tiče zakonske ureditve velja izpostaviti, da imamo, lahko rečemo, več nivojsko zaščito. Zastavljena je nekako tako, da najprej uvodoma, če gremo pogledat 6. in 7. člen ZDR-ja, so določene splošne določbe, ki se ukvarjajo s prepovedjo diskriminacije in se dejansko ukvarjajo z nekimi negativnimi ravnanji, ki se jih preprečuje oziroma jih ne sme biti. Govorimo predvsem o tem, da seveda gre v tem primeru za vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino. In tukaj se šteje, seveda, tudi članstvo v sindikatu ali sindikalna funkcija, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Od tu naprej gremo potem na 46. in 47. člen, ki se pa dejansko ukvarja s tem vidikom dostojanstva in tudi z obveznostjo delodajalca, da zagotavlja, lahko temu rečemo, primerno delovno okolje. In tam je tudi predvideno dokazano breme na strani delodajalca. Na nek način obrnjeno dokazno breme ravno zaradi tega, da bi bile te varovalke nekoliko bolj učinkovite. Naslednja reč, ki gre pa konkretno, dejansko se ukvarjamo s posebnim varstvom pred odpovedjo sindikalnih predstavnikov, tu gre pa za eno, recimo ena večja pridobitev oziroma sprememba z leta 2013, ko se je nov zakon takrat tudi sprejemal, in govorimo o 112. in 113. členu. Ta pa dejansko posebej definira še eno dodatno pravno varstvo oziroma posebno pravno varstvo, kadar govorimo o predstavnikih delavcev. In tukaj tudi v 112. členu piše, da, recimo da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu Sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu Nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v Svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku. In to brez soglasja Sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili ali sindikata, če je ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi o postopku prenehanja delodajalca. Od tu naprej je še 113. člen, ki definira še nekatere dodatne določbe.
Iz tega vidika je ocena ministrstva, da so zakonske rešitve primerne. Kar pomeni, da pridemo potem verjetno na naslednje vprašanje, to se bo pa potem tudi v razpravi najbrž nekako odprlo in verjamem, da iz tega razloga so tudi danes tukaj z nami številni predstavniki sindikatov, da pa povejo, kako to zgleda v praksi. Ker zakonske rešitve, kot rečeno, ocenjujemo, da so solidne oziroma dobro zapisane. Tudi ocenjujemo, da so v skladu s tistim, kar predvideva Mednarodna organizacija dela. Se pravi, da so izpolnjeni tisti pogoji, ki se od nas tudi pričakujejo. Od tu naprej pa seveda gremo na izvedbeni vidik, na prakse, ki se dogajajo.
Bi pa tu morda še dodal en del, ki smo ga dobili kot neko preliminarno informacijo s strani Inšpektorata za delo, ko smo tudi dobili povratno informacijo ravno glede tistih, ki jih je gospod Kordiš tudi nekako omenil. Se pravi tisti, ki so predstavljeni v gradivu in odgovor gre nekako tako: »Sicer pa glede delodajalcev, ki so navedeni v gradivu, pojasnjujemo, da iz našega informacijskega sistema izhaja, da v vseh izpostavljenih primerih Inšpektorat Republike Slovenije za delo z domnevnimi nepravilnostmi glede odpovedi predstavnikov delavcev niti nismo bili seznanjeni. V nekaj primerih so se na inšpektorat obrnili s predlogom za mediacijo. Od tega je bilo nekaj uspešnih zadev, v večini primerov pa ni bilo soglasja obeh strani. V nekaj primerih se je, kot izhaja tudi iz gradiva, zadeva reševala na sodišču.« Se pravi tukaj bi še posebej apeliral, da kadar začnejo takšne prakse kazat, se pravi, če nekdo to zazna, posebej s strani tistih sindikalnih predstavnikov, da se obrne tudi na inšpektorat za delo, ki potem v teh primerih lahko ponudi, če lahko rečemo, svojo podporo, ekspertizo, znanje, da se morebitne stran poti, ki bi se zgodile, tudi ustrezno naslovijo in sanirajo. Kot rečeno, v ZDR-ju je predvideno posebno varovanje, ki dejansko predvideva, da če pride do nekega takšnega postopka, se pravi, do odpovedi delovnega razmerja, da se nekako lahko zagotovi suspenz in potem tudi nekako zaščiti te pravice. Od tu naprej, kar se tiče tudi na koncu sta dva sklepa, o tem bo verjetno kaj več za povedati kasneje. Tako da bi se potem najbrž v nadaljnji razpravi do tega tudi dodatno opredelil.
Hvala.