Hvala lepa, gospa predsedujoča.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

No, pri nas v Državnem svetu sta omenjeno poročilo obravnavali dve komisiji in sicer Komisija za državno ureditev in pa Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo je dolgo okrog 10 strani, dobili ste ga po elektronski pošti. Smatramo, da je celovito in kompleksno. Do določenih zadev smo bili pa tudi nekoliko kritični in imeli pomisleke. Dovolite mi čisto kratek rezime našega poročila.

Torej, obe komisiji podpirata zahteve varuha po finančni neodvisnosti urada Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, saj je slednja, kot opozarja varuh, predpogoj za popolno svobodo delovanja varuha in opravljanje njegovega poslanstva varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Varuh je na seji komisije izpostavil nespremenljivost prepočasnega odzivanja Vlade in Državnega zbora na odločbe Ustavnega sodišča, ki terjajo odpravo zakonskih določb, ki so neskladne z Ustavo Republike Slovenije. Kot vsako leto je bila izpostavljena kršitev načela dobrega opravljanja. Nekateri državni organi se ne držijo rokov, nerazumno dolgo se rešuje vloge. Hitro odločanje o pritožbah na prvi kot drugi stopnji bi bilo nujno zlati v primerih odločanja iz naslova uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Na seji je varuh kot področje na katerem je bil narejen velik napredek izpostavil pravice otrok in zakonsko ureditev več kot 10 let zgolj projektno vodenega zagovorništva otrok.

Komisiji sta bili seznanjeni, da se opaža porast števila otrok, ki potrebujejo zagovornika, kar se lahko pripiše tudi tako večji stopnji splošne ozaveščenosti o obstoju zagovorništva, kot tudi večji stopnji aktivnosti sodišč na tem področju. Komisiji ugotavljata, da je v obširnem več kot 400 strani obsegajočem poročilu kršitvam pravic invalidom namenjenih zgolj 7 strani. Glede na številna nerešena vprašanja komisiji Varuhu predlagata, da se v naslednjih letih področju invalidskega varstva podrobneje posveti.

Ne sledi se določbam v 2017 sprejetega Gradbenega zakona, ki določa, da bi se moralo objekte graditi in zagotavljati njihovo porabo na način, da bodo neovirano dostopni vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost.

Komisiji z zadovoljstvom sprejemata novico, da je bila februarja 2019 v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana končno odprta enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo. Prav tako se je po poročanju Varuha končno razrešila problematika neupravičeno odvzete možnosti staršem slepih in slabovidnih otrok, da prejemajo dva različna dodatka.

Varuh že več let kot enega izmed nazornih primerov kršenja človekovih pravic izpostavlja diskriminacijo študentov invalidov pri zagotavljanju prevoza med študijem. Komisiji sta seznanjeni, da se navedene težave trenutno razrešuje na podlagi posebnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar pa predstavlja nesistemsko rešitev. S problematiko neurejenega načina financiranja prevoza, se namreč soočajo tudi ostale kategorije invalidov, zato bi se moralo to področje urediti celostno za vse invalide. Tako državni svet kot varuh že nekaj let opozarjata na nujnost prenove sistema invalidskega zavarovanja, s poudarkom na več kot 30 let nespremenjeni ureditvi postopkov ugotavljanja vrst in stopenj telesnih okvar pri pripravi izvedenskih mnenj invalidskih komisij. Podlago zanje še vedno predstavlja samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar. Komisiji pritrjujeta varuhu, ki opozarja na to, da se je v zadnjih treh desetletjih zagotovo pojavilo veliko število novih telesnih okvar in poklicnih bolezni, ki jih navedeni sporazum ne zajema že nekaj let ostaja pereča tema tudi vprašanje enakosti pravic zavarovancev iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so v času od 31. 12. 2012 dokupili dobo študija in služenje vojaškega roka. Na nujnost vzpostavitve enakosti z vidika dokupa doba do 31. 12. 2012 sta v različnih mnenjih k posameznim zakonskim predlogom že večkrat opozorila tako pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, kot tudi državni svet. Komisiji opozarjata na to, da zavarovanci ne glede na uzakonjene pravice do izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda zaradi trenutnih razmer v družinski medicini, v resnici te pravice ne morejo uveljavljati.

No, svetniki, ki zastopamo lokalne interese smo imeli pa pomisleke pri vpisu romske problematike, kjer se po našem mnenju preveč nekako na odgovornost postavlja lokalno skupnost oziroma občine, vsi vemo, da občine nimajo nikakršnega nadzora nad policijo, nad socialo, nad opravljanjem s kmetijskimi zemljišči, nad upravno enoto, nad izdajanjem gradbenih dovoljen, nad prijavo prebivališč - vemo, da je na določenih naslovih tudi po 200 prijavljenih - niti nad inšpekcijskim službam. V okviru svojih možnosti pa rešujemo ta naselja, seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, predvsem v smislu urejanja infrastrukture.

Ne glede na to, da smo bili pri določenih delih tudi kritični, ker poznamo stanje na terenu, pa ocenjujemo, da se dosedanje dobro sodelovanje varuha človekovih pravic in Državnega sveta, nadaljuje.

Hvala lepa.