Hvala lepa za besedo.

Spoštovana gospa predsedujoča! Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni, lepo pozdravljeni!

Kot vsako leto, je pred vami letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.

Z vprašanjem nespoštovanja varuhovih priporočil, ki so objavljena v letnem poročilu in po široki razpravi o delovnih telesih v Državnem zboru Republike Slovenije pa tudi na Vladi, potrjena v Državnem zboru in tudi objavljena v uradnem listu Republike Slovenije kot priporočila zakonodajalca, bi se moral začeti ukvarjati tudi Državni zbor, saj gre v takšnih primerih za nespoštovanje ali celo ignoranco njegovih stališč.

Državni zbor ima v nasprotju z varuhom več možnosti, da izvršilno oblasti prisili k ustreznim aktivnostim. Nesprejemljivo je za pristojne organe izvršile veje oblasti, da mora varuh več let zaporedoma ponavljati svoje priporočilo, ki ga je vsako leto po široki razpravi sprejel Državni zbor.

Ministrstvu za zdravje smo že v letnem poročilu za leto 2015 priporočili, naj v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti brez odlašanja določi vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato priporočilo ponavljamo z dopolnilom, naj Vlada ugotovi odgovornost za stanje, ki ruši načela pravne države.

Tudi priporočilo, naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravi strokovne podlage za ureditev, ki bo po načelu pravičnosti posameznikom omogočila vrnitev vplačanih sredstev za dokup zavarovalne dobe, katerih namen so izjalovile zakonske spremembe, ni uresničeno.

Pristojni se zagovarjajo na dodatne pravice, ki jih jim omogočajo dokupljena leta, ampak posameznik bi moral imeti možnost, da se sam odloči čemu bo namenil svoja privarčevana sredstva. Od nas države, do zavarovancev, ki so z dokupom let zavarovanja želeli uresničiti legitimen in z zakonom utemeljen namen, pa jim je bilo tudi s spremembo predpisov onemogočeno, naj utrjuje zaupanje v državo kot garanta zakonitosti pa tudi pravičnosti.

Vlada zatrjuje, da ne gre za protiustavnost, kot da bi le ta upravičevala spremembe. Sprašujemo se, kaj je pravičnost. Če se je izjalovil namen določenega ravnanja, v tem primeru odkupa let, bi bilo primerno vsaj ponuditi vrnitev vplačanega zneska in posamezniku prepustiti, da se odloči, upoštevajoč spremenjene okoliščine. Verjetno ne bi bilo veliko število tistih, ki bi se odločiti za vrnitev vplačanega, nedvomna pa ne bi imeli več občutka, da so prevarani.

Pobud s področja invalidskega varstva je bilo v letu 2018 manj kot prejšnja leta. Največji del pritožb se nanaša na neusklajevanje nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo. Tudi v letu 2018 so pobude vsebovale kritike delovanja in odločanja invalidskih komisij pa tudi kritike zaradi še vedno manjkajočega pravilnika o poklicnih boleznih, vključno s prenovljenim seznamom poklicnih bolezni. Meseca aprila je Ministrstvo za zdravje sicer pripravilo besedilo novega pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bilo posredovano v javno obravnavo, a do njegovega sprejetja po oblikovanju nove vlade ni prišlo. Zato ponavljamo dve priporočili Vladi iz letnega poročila Varuha za leto 2015 in sicer: Varuh ocenjuje, da so veljavni predpisi za posameznike zelo neugodni in preslabo socialno naravnani. Varuh meni, da sedanje stanje, ko se nadomestilo za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo dejansko že vrsto let niso uskladila, ni ustrezno in nepravično. Pri tem pa je ironično, da je imel ZPIZ samo v prvi polovici leta 2018 presežek v višini 1,9 milijona evrov. Varuh predlaga, da se v letu 2019 prednostno reši problem neusklajevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo.

Število pobud na področju socialne varnosti brez socialnih zavarovanj, ki so vpisana posebej, se je povečalo za 20 %, zlasti na področju institucionalnega varstva. Še bolj pa skrbi velik delež utemeljenih pobud, kar 17,9 odstotkov, na področju institucionalnega varstva pa 20,9 %. Velik delež utemeljenih pobud se na področju institucionalnega varstva pojavlja že zadnjih nekaj let, kar daje slutiti, da se je problematika na tem področju zaostrila, država pa s svojimi ukrepi temu očitno ne sledi. Roki za odločanje o pritožbah zoper odločitve prvostopenjskih organov so se na nekaterih področjih še podaljšali. Pritožniki zoper odločbe o štipendijah, ki so jih vlagali leta 2016 bodo tako morali na odločitev čakati najmanj 2 leti in pol. dvoletni zaostanki so tudi v zvezi z odločanjem o pritožbah zoper odločbe o otroškem dodatku in subvencij za znižano plačilo vrtca. Pritožbe zoper odločbe o oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev se rešujejo pol leta po prejemu, za reševanje pritožb zoper odločbo o pravici do družinskega pomočnika pristojni potrebujejo 2 leti in pol, za pritožbe zoper odločbe o subvenciji najemnine pa približno 4 leta. Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pojasnilo, da je razlog za tako velike zaostanke ostal enak velik kadrovski primanjkljaj. O pritožbah zoper odločbe o pravicah iz javnih sredstev namreč odloča le 6 javnih uslužbencev, ki mesečno rešijo približno 160 pritožb. Pristojni so poudarili še to, da reševanje pritožb ni edina zadolžitev teh strokovnih delavcev. V odzivnem poročilu Vlada poudarja, da naj bi se problematika zaostankov rešila do konca tega leta.

Leta 2018 smo zaznali novo odprto vprašanje pri zagotavljanju skrbi za prebivalce, ki ne zmorejo več samostojnega življenja. Pomanjkanje zmogljivosti domov za starejše je pravzaprav že kronično in rodniki starejših, ki ne morejo skrbeti za svoje bližnje, so jih začeli nameščati v tako imenovane »obiteljske kuče« na Hrvaškem. Poudariti je treba, da to niso domovi za starejše, temveč prostori, ki jih posamezniki nudijo starejšim, vendar brez zdravstvene nege. Vse zdravstvene storitve morajo stanovalci takšnih domov koristiti v Sloveniji. Sorodnikom starejših, ki potrebujejo posebno skrb in nego seveda ne moremo očitati namestitev v praviloma cenejše domove v tujini, skrbi pa nas nadzor nad izvajanjem takšne dejavnosti, saj naši državni organi v tujini nimajo nikakršnih pristojnosti.

Če pogledamo še na pravice otrok, število pobud na tem področju v primerjavi z letom 2017 je skoraj enako. Bistveno pa se je spremenila struktura znotraj ožjih področij. Zelo se je povečalo število pobud v zvezi s stiki otrok s staršem, to povečanje je za 100 %, na področju zagovorništva povečanje za 64 % ter na področju pravic otrok s posebnimi potrebami, ker se je povečalo za 28 %. Na slednjem zaradi predlaganega novega zakona, ki je zelo razdelil podpornike in nasprotnike novih zakonodajnih rešitev.

Splošno lahko ocenimo, da so bile pravice otrok v Sloveniji normativno dokaj dobro urejene. Zakonodaja sledi zahtevam, da so pravice otrok kot posebne ranljive skupine še posebej zavarovane. Po ratifikaciji tretjega izbirnega protokola h konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in uveljavitvi Družinskega zakonika bodo na vseh področjih uveljavljene ustrezne pravne podlage, ki bodo zagotovile, da bo korist otroka kot temeljno vodilo pri odločanju o zadevah o katerih / nerazumljivo/ tudi dejansko lahko uveljavljena. Vendar življenje poteka tudi izven določb zakona o splošnem upravnem postopku in včasih bi bilo treba uporabiti le splošna načela, ki bi zadovoljivo utemeljila določeno odločitev.

Po 10 letih izvajanja projekta Zagovornik - glas otroka je bilo zagovorništvo z dopolnitvijo Zakona o varuhu človekovih pravic oktobra 2017 uzakonjeno, poteka pa na način, kot ga je potrdila 10-letna praksa. Na podlagi zakonskega pooblastila smo zagovorništvo podrobneje uredili s podzakonskim aktom in zagovorništvo otrok je vseeno novost, zato je v letošnjem letu že širša akcija seznanjanja zlasti strokovne javnosti o zagovorništvu, ki bo do konca 2019 pokrila vso državo.

Varuh je ponovno obravnaval več vprašanj in pobud glede pravice do vegetarijanske prehrane v vrtcih in šolah. Z začetkom šolskega leta 2018/19 so vrtci in šole od staršev začeli zahtevati potrdilo pediatra oziroma alergologa, da otrok določene vrste hrane ne sme zaužiti. Razlog za takšne zahteve so bila priporočila za medicinsko inducirane diete, ki jih je sprejelo združenje za pediatrijo februarja in junija 2018 in jih posredovalo vzgojno izobraževalnim zavodom. Starši so bili prepričani, da takšne zahteve nimajo zakonske podlage, priporočila pa niso zadostna in tudi ne prava podlaga za odločitev vrtcev in šol, da niso dolžni pripravljati medicinsko neutemeljenih diet. Varuh se je v preteklih letih že večkrat ukvarja z zahtevami staršev, da vrtec ali šola organizira možnost vegetarijanskih obrokov v povezavi z dolžnostjo vrtca in šol upoštevanja želje staršev glede specifične vrste hrane. O problematiki smo pisali v letnih poročilih varuha za leto 2007, 2010 in 2017. Na to smo opozorili tudi v posebnem /nerazumljivo/ varuha, ki smo ga izdali leta 2009 in ga poslali vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom. Ker vrtec in šole obiskuje čedalje več otrok zdravstveno občutljivih na določena živila, se zanje pripravlja dietna hrana. Zaradi nespremenjenih kadrovskih normativov, že priprava teh obrokov povzroča veliko težav. Vrtec ali šolo pri upoštevanju želja staršev o pripravi posebnih obrokov, omejujejo kadrovski, materialni in finančni pogoji dela, ki so določeni s predpisi. Pri premisleku vsebine problema in preden smo se do tega vprašanja opredelili, smo skrbno pretehtali vsebino tistih otrokovih pravic, ki bi lahko vrtcu ali šoli nalagale obveznost spoštovanja želje staršev in otrok po določeni vrsti prehrane. Varuh kot inštitucija varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nima posebnega stališča do prehrane, ki bi vsebovala le neko vrsta mesa do brezmesne prehrane in raznih oblik vegetarijanstva ali veganstva. Menimo, da vrsta prehrane ni človekova pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi od nosilcev oblasti ali izvajalcev javnih služb. To je namreč njegova prosta izbira, ki pa jo morajo vsi drugi spoštovati, zlasti tako, da ga ne prisiljujejo v nekaj, kar zavrača. Ni pa dolžnost javnih zavodov zagotavljati posebne prehrane posameznikom glede na njihove želje, prepričanja in podobne osebne okoliščine. Njihova dolžnost je omejena na spoštovanje posameznikovih odločitev in njegove pravice do izbire in do drugačnosti. Šele če bi zaposleni v vrtcu vztrajali in silili otroka, da poje tudi hrano, ki ne ustreza zahtevam staršem, potem bi takšno ravnanje lahko ocenili za kršitev otrokovih pravic. Kljub vsemu vztrajamo pri priporočilu vrtcem in šola, naj v duhu dobrega sodelovanja s starši in spoštovanja pravice do izbire posameznika, obroke hrane za učence vegetarijance in druge učence ustrezno prilagodi.

Število pobud s področja otrok s posebnimi potrebami se je leta 2018, v primerjavi z letom 2017, povečalo. Glavni razlog je bila novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki jo je v zakonodajni postopek v Državni zbor, v začetku leta vložila poslanka prejšnjega sklica in ki naj bi bila sprejeta po skrajšanem postopku. Kljub temu, da varuh ne sodeluje v zakonodajnem postopku, smo sprejeli številne kritike omenjene novele in zahteve za umik predloga, pa tudi nekaj pisem podpore, da predlagane spremembe izboljšujejo sedanje stanje in naj se predlog čim prej sprejme. Torej ostale pobude v zvezi s pravicami otrok s posebnimi potrebami, so bile vezane s težavami pri izobraževanju avtističnih otrok in otrok s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami v večinskih šolah. S težavami pri izvajanju posebnega programa vzgoje in izobraževanja ter povračilom potnih stroškov za mladostnike, ki obiskujejo omenjeni program oziroma njihove starše, ki jih vsakodnevno vozijo v šolo in domov. Obravnavali smo problem nezadostnih kapacitet v varstveno delovnih centrih.

Na področju delovnopravnih zadev, temeljne vsebine, na katere smo bili leta 2018 usmerjeni, so bile: prikrita delovna razmerja, delo nadzornih mehanizmov, neplačevanje plač in prispevkov, nasilje na delovnem mestu, delovni čas, plačilo za nadurno delo, delovni pogoji, delavci invalidi in druge. Stopnja utemeljenosti je bila nad povprečjem, in sicer 16, 3 odstotna. Na področju delavcev v državnih organih, že več let poudarjamo predvsem sistemske kršitev pravic zaposlenim v slovenskem zapornem sistemu in Slovenski vojski. Vračilo preveč izplačanih plač in prisilno upokojevanje javnih uslužbencev. Sicer pa smo ugotovili predvsem kršitve pravice do pravnega varstva, pravice do socialnega varstva, pravice do dostojanstva, načela pravičnosti in dobrega obravnavanja.

Na lastno pobudo smo obravnavali pet sistemskih kršitev. Na področju brezposelnosti smo obravnavali nekaj manj pobud kot prejšnja leta, stopnja utemeljenosti pa je bila visoka, in to 50 %. Teme, ki smo jih prepoznali kot ključne, so bile dolgotrajna brezposelnost in s tem povezana vprašanja. Kako si poiskati delo, kam se obrniti po pomoč in nasvete, katere pravice in obveznosti imajo brezposelni, odnos zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje do brezposelnih, denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, izvajanje usposabljanja na delovnem mestu kot ukrep aktivne politike zaposlovanja, Zavod za zaposlovanje in njegovo posredovanje dela, odjava iz evidenc brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje, zaposlitvene možnosti invalidov, izdaje delovnih dovoljenj za tujce in druge. Ostaja pa nesprejeto priporočilo glede izgube pravice do nadomestila, če v roku 30 dni od vročitve odpovedi o zaposlitvi ni bila vložena tožba … oziroma, tožba zaradi te nezakonitosti odpovedi. Pri tem priporočilu v celoti vztrajamo. Gre namreč za tiste primere, ko delavec ni vložil tožbe na nezakonitost odpovedi v roku 30 dni od vročitve odpovedi, saj je za nezakonitost izvedel kasneje. Vsebina priporočila je pristojnim dobro poznana, saj jo varuh že več let ponavlja.

Na področju stanovanjskih razmer že več let ugotavljamo kršitve pravice do stanovanja, a opaznih izboljšav ni. Čeprav je povsem jasna neodgovornost države, da s svojimi ukrepi in aktivnostmi, kar je poudarek ustavne demokracije in k čemur države zavezuje tudi Evropska socialna listina, omogoča uresničevanje pravice do primernega stanovanja, ki je zapisano v Ustavi Republike Slovenije ter v mednarodno pravnih dokumentih. Stopnja utemeljenosti je bila skoraj 7 %. Mnogo pobud s to problematiko smo evidentirali pod druga vsebinska področja, zato je 7 % stopnja utemeljenosti, več pobud pa je bilo iz zasebnega sektorja. Nujno je potrebno sprejeti stanovanjsko politiko, prenoviti stanovanjsko zakonodajo, urediti tudi področja upravljanja večstanovanjskih stavb. Ne sprejeto priporočilo s tega področja glede pripisovanja obveznosti občin po zagotovilu nedoločenega števila bivalnih enot na določeno število prebivalcev ter po določitvah časovnih intervalov za objavo razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Varuh vztraja, da je dejstvo, da država nima niti sprejete stanovanjske politike, manjka stanovanjskih enot in država krši določila Ustave, da mora zagotavljati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Varuh je ob tem priporočilu še zapisal, da mora država vzporedno zagotoviti ustrezen sistem financiranja neprofitnih stanovanjskih enot.

Če na koncu nekako združim te splošne ugotovitve za leto 2018, ki izhajajo iz naših spoznanj in pa iz poročila je, da je nujna kadrovska okrepitev inšpekcijskih služb, njihove povezovanje in sodelovanje. Odločanje o zakonskih rokih mora postati kategorični imperativ. V zakonu v splošnem upravnem postopku ni obveznega zastopanja po odvetnikih, kot velja drugje, po načelu varstva pravic strank in javnih koristi imajo zato veliko odgovornosti javni uslužbenci. Njihovo odmikanje od ljudi oziroma ukinjanje služb na terenu, raznih uradov in izpostav, lahko pomeni tudi korak nazaj pri uresničevanju pravic posameznikov, kar ugotavljamo ob vsakokratnih obiskih na terenu.

Pogosto se pristojni na neko problematiko odzovejo z novim predpisom, vendar problem največkrat tišči v neizvajanju obstoječe regulative. Zato se z normativno hiperprodukcijo stvari pogosto še poslabšujejo. Odziv na poročilo vlade, če se odzovemo še kratko na to, je mestoma bolj kritično in bolj izraža dejansko stanje kot pretekla leta, kar zelo pozdravljamo, vendar odzivnemu poročilu vlade je še vedno težko slediti glede priporočil, ki jih že leta ponavljamo in ki jih pristojni zaradi težav pri realizaciji, zavračajo. Pričakovali bi več poglobljenega pristopa in več dejanskega truda pri realizaciji. Smiselno bi bilo, da se v proučitev in spremembe na področju nerealiziranih priporočil, vključi vlada kot celota in pa ne samo posamezna ministrstva.

Spoštovane poslanke in poslanci, v tem kratkem pregledu poročila, ki ste ga dobili, smo zajeli le področja odbora. V njem, v poročilu so izdelani posamezni primeri. Vsa posamezna priporočila, poročilo samo je obsežno in je popolnoma utemeljeno in še enkrat, ne glede na vse odzive, tudi varuh poziva Državni zbor, da vztraja, da se priporočila iz prejšnjih let tudi izpeljejo, da se določene stvari končno zaključijo in da je konec izmikanj in izgovarjanj. Jaz upam, da nam v letu 2019, da bomo lahko rekli, da smo vsaj nekaj priporočil tudi, da je bilo realiziranih.

Hvala lepa.