Govor

Hvala lepa obema, torej predsednici in predsedniku obeh odborov! Lep pozdrav sem skupaj, poslankam, poslancem, povabljenim!

Naj najprej povem, da bom kot zunanji minister vedno odločno odreagiral kadar bodo napadene temeljne vrednote demokracije, človekove pravice, vladavina prava ali pa denimo suverenost Republike Slovenije in res je, kot je bilo povedano v uvodnem nagovoru, v zadnjem času beležimo nekatere takšne dogodke v sosednjih državah, od izjave, denimo nepremišljene ali kakorkoli že, izjave predsednika Evropskega parlamenta Tajanija, do teme, ki jo danes obravnavamo tukaj na odboru, ko gre torej za svobodo izražanja in medijev, pa tudi do podobne intervencije s strani hrvaškega državljana, ki se je skliceval na Vlado in tudi želel vplivati na svobodo enega od naših ali več od naših medijev. Naj povem zelo jasno, da cenim, da ste poslanci zaznali to temo kot dejansko in simbolično pomembno za našo demokracijo, zato tudi pozdravljam zahtevo koalicijskih poslanskih skupin, na čelu s SMC za obravnavo te tematike danes na obeh odborih, na skupni seji obeh odborov.

Naj omenim, da je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1933 razglasila 3. maj, ta datum je tik pred nami, za mednarodni dan svobode medijev in mislim, da je simbolnega pomena, da se prav, ko se bližamo temu datumu, danes pogovarjamo o tem in zavzemamo za to svobodo.

Naj tudi povem, da je Slovenija v mednarodni skupnosti se vedno zavzemala za svobodo medijev in za zagotavljanje varnosti novinarjev in je podprla prav vse resolucije OZN, ki so obravnavala ta vprašanja. Pomen svobodnega dela novinarjev izpostavljamo na ministrstvu in vladi tudi v okviru tretjega odbora Združenih narodov in Sveta za človekove pravice, pri čemer je Slovenija tudi članica skupine prijateljev o varnosti dela novinarjev na UNESCU. To sem povedal zato, da uvodoma poudarim, kako velik pomen naša država upravičeno, povsem upravičeno pripisuje svobodi izražanja in posebej tudi svobodi medijev.

Naj povem še enkrat, kaj se je zgodilo tudi iz svojega zornega kota. Ministrstvo za zunanje zadeve je 25. marca 2019, prejelo protestno noto veleposlaništva Madžarske zaradi po njihovem mnenju politično nekorektne oziroma neodgovorne naslovnice Mladine, ki je bila kot je bilo že povedano, objavljena 22. marca letos in Mladina, prav Mladina je to noto, to protestno noto objavila 5. aprila 2019 in je priložena gradivu za to sejo odbora, zato je ne bom dodatno pojasnjeval. V tem primeru sem ocenil, da se moramo na ministrstvu nemudoma odločno odzvati na to protestno noto. Tako smo v odgovoru že naslednji dan, 26. marca 2019 jasno opozorili na dosledno spoštovanje načela svobode medijev in svobode izražanja, poudarili smo, da Ministrstvo za zunanje zadeve ne posega v uredniško politiko medijev, niti je ne ocenjuje in ta odgovor je jasno povedal, da je bila pravzaprav ta protestna nota neprimerna in nedopustna. Naj ob tem povem, da sta svoboda izražanja in svoboda medijev ne le naši ustavni kategoriji, torej zavarovani ustavni kategoriji, pač pa tudi temeljni vrednoti Evropske unije. 11. člen Listine o temeljnih pravicah izrecno določa pravico do svobode mnenja ter sprejemanja in širjena vesti ali idej, brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje. Prav tako so diplomatska predstavništva skladno z 41. členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, dolžna spoštovati zakonodajo države sprejemnice.

Zato kot minister za zunanje zadeve ocenjujem, da smo se v duhu evropskih vrednot, v duhu mednarodnih zavezujočih aktov in seveda tudi naše Ustave in nekaj demokratične kulture, pravočasno, jasno in primerno odločno odzvali na noto madžarskega veleposlaništva. Enako je ministrstvo doslej ravnalo tudi v drugi primerih poskusov vplivanja na slovenske medije s strani tujih vlad in bo tako postopalo tudi v prihodnje.

Naj še dodam, da seveda tudi sam ocenjujem tako kot je predstavnik predlagatelja, gospod Perič dejal, da moramo seveda predvsem s sosedskimi državami gojiti dobro sosedske, jasno in prijateljske odnose in da seveda ta odziv na to protestno noto ne pomeni, da se ti odnosi načelno ali kakorkoli na splošno poslabšujejo. Je pa zelo pomembno, da se na takšne note in na takšne poskuse vplivanja na temeljne svoboščine, odzivamo takoj. Da tukaj seveda ne popuščamo, kajti na teh svoboščinah temelji in pade demokracija, tako v Sloveniji, kot v Evropi. In zato smo, kot sem rekel na ta način ravnali. Od tu naprej pa seveda bom prisluhnil razpravi na skupni seji obeh odborov.

Hvala lepa.