Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem! Kolegice, kolegi, poslanci, ministra, ostali gostje, dober dan!

Torej, danes smo na te seji predvsem zaradi tega, da se dotaknemo problematike, ki je bila zelo aktualna pred kakšnim tednom in verjamem, da je aktualna ves čas. Govorimo namreč o svobodi kot konceptu, zelo široko in govorimo zelo konkretno o svobodo izražanja kot pravici, kot pravici, ki je tudi zelo jasno definirana že v naši Ustavi, pa ne le v naši Ustavi, ampak tudi še številnih drugih mednarodnih aktih.

Zakaj danes razpravljamo o konceptu svobode izražanja oziroma svobode medije? Predvsem zaradi tega, ker smo bili priča neki situaciji, ki je, verjamem, marsikomu dvignila obrvi. Konkretno govorim o intervenciji, ki ji je bila Slovenija oziroma konkretno Ministrstvo za zunanje zadeve deležno, ko je s strani madžarskega veleposlaništva prejela verbalno noto, v kateri smo slišali oziroma brali o tem, da pričakuje od našega zunanjega ministrstva, da bo interveniralo pri pisanju oziroma pri delovanju oziroma poseglo v avtonomijo, tako uredniško, kot medijsko, tednika Mladina. To je nekaj, česar nismo vajeni v tem delu Evrope, to je nekaj česar si ne predstavljamo, to je nekaj, kar je tudi znotraj diplomatskih krogov povzročilo nemalo nejevolje, nemalo presenečenja in nemalo presenečanje oziroma šok je povzročilo tudi na političnem prizorišču, torej na političnem parketu. Zato se mi zdi zelo pomembno in se zahvaljujem dejansko vsem partnericam, da so zaznale, da zaznavajo to potrebo po te razpravi, ker se mi zdi izredno pomembna. Torej, danes imamo zasedanje dveh odborov, tako Odbora za zunanjo politiko, kot Odbora za kulturo, oba sta pristojna za to področje. Odbor za zunanjo politiko zato, ker gre za neko intervencijo tuje države na ozemlje Slovenije, Odbor za kulturo zato, ker vsebinsko pokriva zlasti področje medijev. Če sem čisto konkreten, torej v petek 22. marca, to je Mladina zelo natančno poročala, ker je bila vključena v to, torej naslovnica je dvignila kar nekaj prahu. Poznamo naslovnice Mladine, tudi v končni fazi v SMC poznamo naslovnice Mladine, ker smo bili tudi mi oziroma naš predsednik predmet teh naslovnic in vsi vemo kakšne so naslovnice Mladine, torej nikakor ne božajo, ampak so ostri, imajo to satirično ost, marsikdaj provocirajo in naredijo v družbi neke premike, neke premisleke in tudi v tem primeru, torej v primeru tako imenovane oziroma v nevednicah »sporne« naslovnice, ki je obravnavala Viktorja Orbana in predstavnike stranke SDS, torej zgodilo se je zelo veliko.

Torej odziv, ki smo ga bili deležni s strani Madžarske je pravil, da ta naslovnica krši načela svobode tiska in izražanja. Torej vse kar je sledilo temu in verbalna nota in potem tudi odziv sam s strani Ministrstva za zunanje zadeve, ki je bil dejansko zelo diplomatsko hladen ion ni dopuščal kakršnekoli debate o temu, da bi komurkoli prišlo na pamet, da bi interveniral v katerikoli medij v tem smislu, da bi vplival na način njegovega poročanja, na samo uredniško politiko ocenjujem kot pozitiven in primeren odziv, vsekakor je pa to tematika o kateri moramo opraviti neko razpravo, še zlasti zaradi tega, ker smo v zadnjem obdobju bili v Sloveniji deležni zelo neobičajnih odzivov s strani naših sosed, tako s strani Italije in predsednika Evropskega parlamenta, gospoda Tajanija, kjer je dejansko povzročil nemalo začudenja in slabo voljo ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem in v končni fazi tako tudi s hrvaške strani z dogajanje okoli prisluškovalnih afer in vseh tistih podatkih, ki so prihajali do nas z namenom kompromitacije arbitražnega sporazuma.

Skratka, v nekem trenutku se je Slovenija znašla v okolju, kjer se skoraj da zdi, da naše sosede gledajo na nas, kot na nekega partnerja, ki jim ni enakovreden.

Jaz bi želel, da v današnji razpravi pošljemo neko zelo jasno politično sporočilo pa hkrati tudi zavezo, da si Slovenija želi nekega miroljubnega sodelovanja, neke kooperativnosti, nekega udejstvovanja na področju gospodarstva, kulture, infrastrukture, turizma in še bi lahko našteval, ampak to na način, ki je enakovreden in dostojen ono-pravnih članic Evropske unije in v vseh treh primerih, ki sem jih tudi navedel, tudi zveze NATO.

V tem smislu je potem tudi ta današnja seja zelo pomembna, da bolj natančno osvetlimo zlasti tiste dogodke še posebej v relaciji do same vrednote oziroma načela svobode izražanja oziroma svobode medijskega prostora. Kot sem že rekel, ta svoboda je varovana tako z 39 členom naše ustave in v tem primeru je na popolnoma, torej brez kakršnekoli debate jasno, da za demokratične države in verjamem, da ne samo Slovenija, ampak tudi države okoli nas, so demokratične in se trudijo, torej imajo to zavezo. V nasprotnem niti ne bi bile v družini Evropske unije.

Za nobeno demokratično državo ni sprejemljivo, da država oziroma njeni voditelji ali pa v imenu teh voditeljev diplomatski predstavniki teh držav skušajo vplivati na objave v medijih ali pa na njihovo uredniško politiko. To je nekaj, kar si Evropska unija 21. stoletja ne more privoščiti in to je potrebno na vsak način obsoditi. Lahko nam je čisto enostavno, jasno in logično, da mediji kot taki niso namenjeni zgolj prenašanju vsebin, ki so prijetne, prijazne, ampak marsikdaj obravnavajo tudi nekaj, kar ni prijetno, kar bo v javnosti sprožilo majhne ali večje viharje. Nekomu se bo zdel manjši vihar, ampak če se dovolj dobro zavedamo posledic in razsežnosti, ki jih ima lahko tako ravnanje je to neko zelo resno sporočilo, ki ga naša soseda iz Madžarske pošilja v prostor. Ampak naj v tem smislu nekaj zelo pomembnega izpostavim in poudarim. Današnja seja ni na nobeden način uperjena zoper našo sosednjo državo Madžarsko ali še najmanj zoper njene ljudi najsibodo na tej ali na oni strani državne meje in to je potrebno še enkrat podčrtati. Prav tako pa ni uperjena zoper legitimne institucije Madžarske države in tudi ne zoper Madžarsko veleposlaništvo v Republiki Sloveniji ali pa njene predstavnike. Z Madžarsko državo in madžarskim narodom tako kot z ostalimi narodi v Evropski uniji še zlasti z našimi sosedi si želimo prijateljskih in sodelovalnih odnosov predvsem pa spoštovanja in upoštevanja tega, da smo samostojne in neodvisne politične informacije torej države. Je pa današnja seja jasen in zelo odločen signal oziroma rdeča luč kakršnemukoli poseganju v Slovenijo s strani kogarkoli pa naj bodo to mediji ali kaj drugega. Za temi dejavnostmi pa stoji politika Viktorja Orbana, ki je šla v tem primeru predaleč in je presegla meje vsega dopustnega. To se je sicer zgodilo že veliko prej, saj so številne institucije po poročanju tako redkih neodvisnih medijev na Madžarskem pod zelo močnim udarom in to izpostavljajo številni tuji mediji. Seveda vsa ta dogajanja so kot rečeno po našem primeru pristopila meje in kar se je zgodilo je neprimerno in neustrezno. Ampak, da bi bolj razumeli dogajanje, ki je pripeljalo do tega, do te naslovnice,k i je sprožila takšne odzive na Madžarskem moramo razumeti nekoliko več o samem ozadju. Uvodoma se bom zgolj dotaknil tega ozadja, ker verjamem, da bo skozi razpravo moč veliko o tem povedati tudi še v nadaljevanju. Kadar želimo razumeti zakaj je prišlo do takšnega odziva, zakaj neka država posega v naš medijskih prostor pa ne samo v medijski prostor moramo razumeti dogajanje tudi na nivoju Evropske unije kot take. In, če sem še natančnejši oziroma konkretnejši tudi dogajanje znotraj Evropske ljudske stranke. V tem smislu vemo, da je tudi tako kot na nacionalnem nivoju tako je tudi na evropskem nivoju se sklepajo zavezništva oziroma trdnejše ali pa mehkejše koalicije in Evropska ljudska stranka je pomemben dejavnik znotraj Evropske unije in si - verjamem - želi ostati pomemben dejavnik tudi v prihodnje tudi v luči evropskih volitev, ki so pred vrati, zato je vsakršen pretres, ki se zgodi tam notri zelo slab signal in nekaj, kar vzbuja skrb in ravno tako pritegne pozornost, ker si številni želimo vedeti in videti kaj se dogaja tudi tisti, ki smo del družine EPP, ker kot rečeno je EPP že leta, desetletja zelo pomemben oziroma ključen dejavnik na evropskem političnem parketu. Odzivi, ki so se zgodilo znotraj Evropske ljudske stranke in predvsem pogled na to kakšno vlogo se daje tistim političnim strankam, ki imajo malo ali nič oziroma čedalje manj skupnega s tistim kar predstavlja skupne evropske vrednote, to je pa nekaj kar je ravno tako zelo pomembno, da se tega zavedamo. In jaz verjamem, da je v tem smislu Evropska ljudska stranka šla predaleč. Torej za neke formacije, ki želijo, ki imajo ambicijo delati oziroma soustvarjati vsak dan v Evropski uniji, je nedopustno in neprimerno, da ekscesno dejanje, ki ne spoštujejo, bodisi človekovih pravic bodisi demokratičnih institucij bodisi avtonomije posameznih institucij znotraj družbe, bodisi civilne družbe kot take in navsezadnje tudi medijev, skratka za take politične grupacije verjamem, da ne sme iti mesta v nobeni politični grupaciji na ravni Evropske unije in tudi ne znotraj EPP. Da pa je situacija se razvila precej drugače, torej da so se tudi v okviru tega sodelovanja znotraj Evropske ljudske stranke zgodili taki pretresi, ki so potem rezultirali v temu, da so pritiski na Slovenijo tolikšni, da se posega v medijsko avtonomijo in v svobodo, to je pa nekaj kar terja zelo jasen in zelo oster odziv.

V ta namen, da zaključim svoj uvodni del, smo v koaliciji predlagali dva sklepa in sicer, da Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo vmešavata… Torej se opravičujem, Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo obsojata vmešavanje Madžarske uresničevanje pravice do svobode izražanja v Republiki Sloveniji in še posebej v tonu note madžarskega veleposlaništva s katero se od ministrstva za zunanje zadeve pričakuje, da bo preprečilo prihodnje objave. Gre za nedopusten pritisk na medijsko svobodo tuje države, kar je nesprejemljivo za demokratični politični sistem in pravno državo ter v nasprotju s temeljnimi vrednotami na katerih je zgrajena Evropska unija.

In pa drugi sklep. Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo predlagata Vladi Republike Slovenije, da v posodobljenih zakonskih rešitvah posebej pozorno zavaruje pravico do svobode izražanja. Vztraja na transparentnosti lastništvom medijev, spodbuja svobodne in pluralne medije v Republiki Sloveniji ter predvidi varovalke, ki bodo preprečile nedopustna vmešavanja, pritiske ter poizkuse vplivanja s strani drugih držav.

Toliko uvodoma, v nadaljevanju pa verjamem, da še dodamo.

Hvala.