Ja, hvala lepa, predsedujoča. Tudi v mojem imenu želim uspešno delo.

Poglejte, nimam pripomb, seveda, na same amandmaje, grejo v smeri, tega kar je bilo s strani Zakonodajno pravne službe opozorjeno, imam pa eno splošno pripombo. Tukaj ne gre za en poseg, ne vem kako globok poseg v sam zakon. Gre za implementacijo. In me zanima, kaj pravzaprav počnejo ministrstva, ker se velikokrat srečujemo s temi opomini, opomini iz strani Evropske komisije. Opomin je bil julija 2018, zdaj smo že maja 2019 - tole smo zdaj pač pripravili - ob tem pa ministrstvo pripravi tak predlog zakona, da mu Zakonodajno-pravna služba očita, da če bo kot tak sprejet, bo celo prišlo do kršitve Ustave Republike Slovenije. Zdaj seveda, ministrstvo pač te predloge v obliki amandmajev, ki so pripravljeni, podpira, ampak dejstvo je, da je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da če bi bil pripravljen zakon, kot takšen, bi v enem delu bila problem tudi ustavna kategorija. To je pač zapisano in jaz res ne vem, ob vsem tem aparatu, ne, pa še posebej, ko govorimo o Ministrstvu za pravosodje, da vendarle nekdo pač take stvari ne pogleda in da pridemo pri predlogih zakonov do takšnih materij, ko pravzaprav ne bi bilo treba Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora niti dodat ali pa opozorit na kakšne koli pripombe.

Se pravi, zamujamo, dobimo opomin, potem pripravimo zakon, ta zakon je potrebno amandmirat v treh členih, gre pa samo za implementacijo. Se res sprašujem, kaj vsa ta, bom rekla, birokratski aparat, sploh na Ministrstvu za pravosodje – to je za ljudi še toliko bolj nenavadno – deluje. Tako da, jaz upam, da v prihodnje, saj pravim, vsaj ko bo pri takih zadevah, ko gre za neke implementacije, da bomo točni, da ne bomo potrebni nekih opominov, ker kot rečeno, ne gre za hude posege, ne gre za to, da bi ne vem kako spreminjali naš red ali pa ureditev dosedanje in da bomo vendarle nekako pokazal, da smo bolj resni, kar se tega tiče, hvala.