Lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo. Torej, nacionalni reformni program predstavlja srednjeročni načrt in prednostne naloge Vlade, ki ga letno vsaka država članica Evropske unije pripravi in pošlje Evropski komisiji v skladu evropskega semestra. Torej, format tega dokumenta je predpisan za vse države članice je enak in NRP, se pravi nacionalni reformni program odgovarja na specifična priporočila, ki jih dobi vsaka država članica, potem /nerazumljivo/ cilj je Evropa 2020 in na izzive spet posamičnega poročila v državi, ki ga pripravi evropska komisija o državi članici. V letošnjem poročilu o državi, torej o Sloveniji komisija ugotavlja, da Slovenija ne beleži več makroekonomskih neravnovesij, gospodarska rast ostaja na relativno visoki ravni, je široko osnovana, delež naložb v bruto domačem proizvodu raste in to pozitivno vpliva tudi na potencialno rast. Ob tem beležimo tudi ugodne rezultate na trgu dela in na področju socialnih pravic, Slovenija pa dosega zavidljive rezultate na vseh teh obravnavanih področjih. Kljub temu pa ključna poročila komisije ostajajo, da Slovenija ni storila dovolj na področju dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema, sistema dolgotrajne oskrbe ter na področju zdravstvenega varstva. Poleg omenjenega mora Slovenija nadalje ukrepati tudi na področju aktivacije starejših in manj izobraženih dolgotrajnih brezposelnih ter na področju alternativnih virov financiranja za mala in hitro rastoča podjetja. Nacionalni reformni program vsebuje ključne cilje ekonomske politike v Sloveniji, ki ostajajo spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. Naključna opozorila, torej ta izpostavljena komisije, odgovarjamo z ukrepi na naslednjih področjih. Prvič je sprememba sistema pokojninskega varstva, v bistvu predlogi ukrepov vsebujejo ukrepe za podaljševanje delovne aktivnosti za spremembe odmernih stopenj in postopen dvig pogojev za starostno upokojitev in potem drugo so predlagani komplementarni ukrepi na trgu dela za podaljševanje delovni aktivnosti in reaktivaciji dolgotrajno brezposelnih, predlogi strukturnih sprememb na trgu dela naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in tudi primernosti pokojnin. Pozitivno bodo vplivali na delovno aktivnost starejših, izboljšali socialno zaščito ranljivih skupin in vplivali na hitrejšo aktivacijo ljudi. Potem tretje področje, ki je izpostavljeno, so spremembe davčne zakonodaje, tudi tukaj so bili ukrepi že predstavljeni, se pravi cilja predlaganih ukrepov na področju davčne politike sta razbremenitev stroškov dela in povečanje razpoložljivega dohodka, predlog obsega zvišanje splošne in dodatne olajšave, spremembe dohodninske lestvice in pa razbremenitev regresa. Za nadomestitev izpada so pa predlagane spremembe v smeri povečanja obremenitve kapitala. S predlaganimi davčnimi spremembami, ki temeljijo na prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala, želimo spodbujati večjo konkurenčnost v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih, kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest. In četrti sklop so ostali ukrepi za doseganje osnovnega cilja povečevanja produktivnosti, ker višja produktivnost pozitivno vpliva na kvaliteto in dolgoročno vzdržnost javnih financ ter na dolgoročno rast potencialnega BDP in v ta namen bo potrebno spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratek in dolgi rok. Ti so med drugim povezani s človeškimi viri, s konkurenčnim raziskovalnim in inovacijskim okoljem ter splošno institucionalno učinkovitostjo. V tem dokumentu kot boste nedvomno opazili manjkajo ukrepi za katere vemo, da jih potrebujemo in sicer s področja zdravstvenega sistema in s področja dolgotrajne oskrbe, v tem segmentu je Vlada zapisala, da bo delala na učinkovitosti sistema v bolnicah, se pravi poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki v bistvu izhaja iz sanacijskih programov teh bolnic medtem, ko pač konkretnejših ukrepov s tega področja sedaj tukaj v tem dokumentu nismo zapisali, kar pa ne pomeni, da se pač kljub temu ne bodo dogajali. V tem dokumentu je pač namreč treba vedno tehtati med tem, da nisi preveč splošen, se pravi, da dejansko pokažeš eno usmeritev, da nisi preveč specifičen. Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga, zagotovitev doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja. Pri tem spremljamo pač pravilo dolga kot osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politikih, pri čemer si bo Slovenija prizadevala ohranjati pozitiven nominalni saldo na srednji rok in pa posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Komplementarni dokument nacionalnega reformnega programa v okviru evropskega semestra je namreč tudi program stabilnosti. To je dokument, ki ukrepe iz nacionalnega reformnega programa umešča še v fiskalni okvir. Fiskalni okvir bo Državni zbor obravnaval ta teden, jutri na matičnem odboru in v četrtek na plenarni seji.

Toliko smo se dogovorili, da bi bilo za uvod, potem pa na specifična vprašanja bi pa, potem podrobneje odgovarjali v nadaljevanju.

Hvala lepa.