Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča.

Dobro jutro, lepo pozdrav vsem članom in članicam odbora, vsem prisotnim!

V začetku bi se najprej želela zahvaliti za hiter sklic te nujne seje. ta nujnost je bila pogojena z datum prihajajočega odbora ministrov Sveta Evrope, najvišjega politične dogodka, kjer lahko Republika Slovenija podpiše ta protokol glede katerega tukaj podajamo pobudo in o katerem bom na kratko spregovorila v nadaljevanju tega uvodnega govora. Kot običajno pa smo vam seveda s kolegi na voljo za podrobnejša pojasnil tudi kasneje.

Kot veste je Slovenija leta 1994 ratificirala izvirno konvencijo o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Bila je konvencija ratificirana v izvirnem besedilu leta 1981. Tisto, kar je pomembno je, da je bila takrat v tistem času tudi edini zavezujoč mednarodni dokument, ki je vzpostavil temeljne standarde varstva osebnih podatkov, kot jih poznamo danes v Sloveniji in Evropi. Konvencija ima seveda poseben pomen tudi glede na to, da je ena od mednarodnih pogodb Sveta Evrope, h kateri lahko poleg držav članic Sveta Evrope pristopijo tudi tretje države, ki niso države članice Sveta Evrope. Protokol, glede katerega podajamo pobudo pomeni po vsebini pravzaprav modernizacijo, prenovo skoraj celotnega besedila te do sedaj že dokaj stare konvencije. Konkretno predvsem gre za uskladitev z razvojem informacijske tehnologije na sled, ki je tudi nekako posledica določenih afer, kot so bile afere Snowden, Facebook in tako naprej.

Protokol je bil prejet maja lani in je bil 10 oktobra potem tudi v Strasbourgu odprt za podpis. Do marca letošnjega dleta, do konca marca ga je podpisalo skupno že 26 držav članic in pa tudi kot tretja država Urugvaj. Pomembno se mi zdi poudariti, da je pri pripravi samega protokola Slovenija imela izredno aktivno in konstruktivno vlogo, tako slovensko Ministrstvo za pravosodje, kot slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve, tako na strokovni, kot politični ravni. Pri tem so bile izkoriščene tudi določene prednosti Slovenije, prepoznavnost Slovenije glede varstva osebnih podatkov, kjer imamo enega najbolj zaščitniških okvirov na tem področju v evropskem okviru in tudi sicer. Tukaj so bile izkoriščena tudi prizadevanja Slovenije v okviru Sveta Evrope, da se na splošno krepijo človekove pravice. To je seveda tudi ena od naših zunanjepolitičnih in siceršnjih prioritet. To poudarjam tudi zato, ker smo bili v zvezi s tem tudi pohvaljeni, to je bilo močno prepoznano v strokovnih in političnih krogih, pogajanjih v Strasbourgu. S prenovljeno konvencijo, s tem protokolom se že v naprej tudi usklajuje notranje pravni predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki je kot veste trenutno v pripravi na našem ministrstvu. Zlasti v zvezi s prvim odstavkom 14. člena, ki določa tisto najvišje pravilo, po katerem lahko država pogodbenica konvencije v izjemnih primerih ustavi prenose podatkov v drugo državo Evropske unije, Svet Evrope ali v tretjo državo, če obstaja resno tveganje obida določb o varstvu osebnih podatkov iz te konvencije.

Prenovljena konvencija torej v zaključku pomeni novo okrepljeno mednarodno pravno podlago, s katero se bo po njeni naknadni ratifikaciji, po našem mnenju tudi okrepilo varstvo osebnih podatkov v Sloveniji, v razmerju do drugih držav, ki jo bodo ratificirale, pa se bosta okrepila tako pravo, kot tudi kultura varstva osebnih podatkov.

Skratka, cilj te konvencije in pa ob podpisu tega protokola konvencije, še okrepiti tisto delikatno razmerje med po eni strani varstvom osebnih podatkov, zaščito človekovih pravic in pa po drugi strani prenosom osebnih podatkov na mednarodni ravni.

Toliko za enkrat uvodoma. Hvala lepa za besedo še enkrat, v nadaljevanju pa kot rečeno, smo tukaj za pojasnila.