Hvala, gospod predsednik.

Spoštovana predsednika obeh odborov, spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite mi, da vam tokrat kratko predstavim predviden potek Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje, ki bo potekal 16. maja v Bruslju in se ga bom udeležila tudi sama.

Na dnevnem redu ministrskega zasedanja so štiri točke. Ministri bodo razpravljali o ohranjanju političnega zagona za uresničevanje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in o ukrepih proti podnebnim spremembam. Naslovili bodo izzive mladih v mednarodnem razvojnem sodelovanju. Govora bo, kot sem rekla prej, tudi o razmerah v afriški regiji Sahel. Na delovnem kosilu pa bo potekala razprava o instrumentu za sosedstvo ter razvoj in mednarodno sodelovanje in naložbeni arhitekturi, vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj Plus.

Pomemben del razprave bo osredotočen na uresničevanje agende 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja ter podnebnih ukrepov. Letos mineva štiri leta od obeh zgodovinskih dogovorov, torej sprejetja agende 2030 na vrhu OZN septembra 2015 ter dogovora o Pariškem podnebnem sporazumu na zasedanju podpisnic Okvirne konvencije OZN decembra 2015. Slovenija je zaveze, ki izhajajo iz agende 2030 in Pariškega podnebnega sporazuma, vključila oziroma jih vključuje v strateške dokumente na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, in sicer v Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči ter iz nje izhajajoči strategiji kot prioritetne vsebine na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jasno povezujejo cilje trajnostnega razvoja. Prav tako uredba, ki je bila sprejeta konec lanskega leta, o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja določa, da noben projekt oziroma program, ki ga v partnerskih državah financira Republika Slovenija, ne spodbuja oziroma ne sme spodbujati povečane rabe fosilnih goriv. To še dodatno krepi prizadevanja za povečano financiranje podnebnih ukrepov v tretjih državah kot pomemben korak k realizaciji zavez Pariškega podnebnega sporazuma.

Ministri bodo v četrtek, 16. maja 2019, naslovili oziroma se dotaknili tudi posebnih izzivov, s katerimi se soočajo mladi v mednarodnem razvojnem sodelovanju. Izzivi, povezani z mladimi, prihajajo vedno bolj v ospredje mednarodnega razvojnega sodelovanja Evropske unije in so naslovljeni preko številnih področij. Pravice otrok tako spadajo tudi med prioritete slovenske zunanje politike, kot posebna tema so izpostavljene v Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije ter v Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči.

Razprava o razmerah v Sahelu, ki predstavlja eno najbolj revnih in najbolj ranljivih regij sveta, bo namenjena predvsem humanitarnim in razvojnim vidikom, ker namreč pred tem, 14., kot smo že slišali, bo na skupnem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve zunanjih in obrambnih ministrov ta tema prav tako naslovljena z zunanjepolitičnega in varnostnega vidika. Slovenija meni, da je treba trajnostne spremembe v Sahelu doseči s celostnim pristopom. Dejavnosti na mednarodnih operacijah in misijah je treba dopolniti z mednarodno humanitarno ter razvojno podporo. Zadnja točka dnevnega reda, instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, ki je del zakonodajnih predlogov v okviru priprave novega večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2021-2027, združuje večino dosedanjih razvojnih in zunanjih finančnih instrumentov. Prihodnja arhitektura zunanjih finančnih instrumentov Evropske unije predvideva tudi ustanovitev Evropskega sklada za trajnostni razvoj Plus, o katerem bo na tem zasedanju največ govora. V okviru bo nova struktura za zunanje naložbe omogočala privabljanje sredstev drugih donatorjev in zasebnega sektorja. Slovenija pozdravlja razširitev področja uporabe sklada in zlasti zunanjega jamstva tudi za zahodni Balkan. S tem se bo omogočal dostop do sredstev tudi manjšim izvajalcem in projektom, s čimer bi se v večji meri omogočilo tudi sodelovanje slovenskih deležnikov, če bo to sprejeto.

Najlepša hvala.