Hvala lepa.

Spoštovana oba predsednika, spoštovane poslanke in poslanci!

V Bruslju se bom 14. maja 2019 udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve v formatu obrambnih ministrov. Zasedanje se bo začelo s skupnim zasedanjem ministrov za obrambo in ministrov za zunanje zadeve, kamor bodo povabljeni tudi ministri držav G5 Sahel. Razprava bo potekala o varnostni situaciji v regiji Sahel s poudarkom na mednarodnih operacijah in misijah. Sledilo bo delovno kosilo, v okviru katerega bo potekala izmenjava mnenj o EU-Nato sodelovanju, o prisotnosti namestnice generalnega sekretarja Nata. Glavni poudarek bo namenjen skupnemu soočenju s hibridnimi grožnjami. Nadaljevalo se bo z razpravo o implementaciji PESCO, kjer se bomo seznanili z vsebino priporočila Sveta o doseženem napredku v kontekstu zavez PESCO, ki se ga bo na zasedanju tudi formalno potrdilo. Srečanje se bo zaključilo z usmerjevalnim odborom Evropske obrambne agencije, kjer bo osrednja razprava namenjena poročilu visoke predstavnice Mogherinijeve glede implementacije priporočil o dolgoročnem razvoju. Opravljena bo tudi razprava o letošnjem proračunu v kontekstu izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

Če grem zdaj še po posameznih tematikah. Torej, področje Sahela. Tu lahko ocenimo, da varnostno stanje v Sahelu ostaja zaskrbljujoče. V zadnjih letih so se, kot je predhodnica povedala, okrepile teroristične skupine v osrednjem delu Sahela, intenziviralo se je število napadov, ki so bili usmerjeni tudi proti civilnemu prebivalstvu, vojaškim silam in mednarodnim silam, tako se varnostna situacija poslabšuje predvsem v Maliju in Burkini Faso. Evropska unija nadaljuje z uresničevanjem celovitega regionalnega pristopa, ki združuje podporo varnosti in razvoju. Sodelovanje z regijo temelji na Strategiji Evropske unije za Sahel 2011-2014 in njenemu regionalnemu akcijskemu načrtu od leta 2015 do leta 2020.

Slovenija podpira prizadevanja Evropske unije in ostale mednarodne skupnosti za izboljšanje razmer ter vzpostavitev miru in stabilnosti na območju Sahela. Trajnostne spremembe je treba doseči s celostnim pristopom oziroma vzporednim delovanjem na varnostnem, razvojnem in humanitarnem področju. Več pozornosti je treba namenjati temeljnih vzrokom nestabilnosti in konfliktov. Slovenija podpira tudi regionalno varnostno sodelovanje ter usklajene aktivnosti skupnih sil G5 Sahel in mednarodne skupnosti pri njihovem prizadevanju za krepitev varnosti, razvoja in sprave v regiji. Podpora Slovenije prizadevanjem Evropske unije v regiji Sahel se trenutno odraža v sodelovanju Slovenske vojske v misiji v Maliju - tam imamo osem pripadnikov - ter v donaciji finančnih sredstev za nabavo zaščitne opreme pripadnikov malijskih oboroženih sil v višini 50 tisoč evrov.

Druga tema, ki jo bomo obravnavali, je odnos Evropska unija-Nato. Zaradi skupnih varnostnih izzivov je sodelovanje Evropske unije in Nata ključnega pomena. Evropska unija in Nato se soočata s skupnimi varnostnimi izzivi in grožnjami, obenem pa zajemata dobršen del skupnih članic, zato je v interesu tako Evropske unije kot Nata nadaljnja krepitev sodelovanja in poglabljanja komplementarnosti. Pomembno prelomnico v sodelovanju predstavlja sprejetje skupne deklaracije v Varšavi leta 2016. Deklaracija je opredelila sodelovanje na sedmih krovnih področjih sodelovanja, na podlagi te deklaracije pa je bil sprejet implementacijski načrt s 74 konkretnimi predlogi sodelovanja. Sodelovanje je bilo nadalje utrjeno v letu 2018 s sprejetjem nove skupne deklaracije ob robu vrha Nata v Bruslju. Kar 20 pobud od skupno 74 se nanaša na hibridne grožnje, pri čemer ima posebno vlogo Evropski center odličnosti za zoperstavljanje hibridnim grožnjam v Helsinkih. Center odličnosti združuje tako države članice Evropske unije in Nata ter krepi nacionalno in mednarodno sodelovanje in izmenjavo mnenj ter izkušenj. Aprila 2019 je pismo o interesu za priključitev temu centru odličnosti postala tudi Slovenija. Predvidevamo, da bo postopek priključitve zaključen še v letošnjem letu. Slovenija si konsistentno prizadeva za tesnejše sodelovanje med EU in Natom, dolgoročno pa za krepitev pravega strateškega partnerstva. Verjamemo, da krepitev skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije pomeni utrjevanje evropskega stebra znotraj Nato asociacije. Podpiramo nadaljnje poglabljanje praktičnega sodelovanja v novih konkretnih predlogih sodelovanja. Še posebej pa podpiramo nadaljnjo krepitev sodelovanja s partnerskimi državami, posebno v regiji zahodnega Balkana. Izhajajoč iz načela enotnega nabora sil se zavzemamo za nepodvajanje, iskanje sinergij ter usklajeno obrambno načrtovanje.

Kar zadeva PESCO. Slovenija podpira napredek, dosežen v okviru novih iniciativ na področju varnosti in obrambe v Evropski uniji ter poudarja pomen, da se morajo te pobude povezovati in biti komplementarne. Sodelovanje v PESCO krepi varnostno in obrambno sposobnost. Hkrati pa PESCO prispeva k tesnejšemu sodelovanju in integraciji na področju obrambe Evropske unije. Priporočila Sveta o doseženem napredku v kontekstu zavez PESCO, ki jih bomo po predvidevanjih potrdili, upoštevajo izsledke iz nedavno pripravljenih poročil. Namen priporočil je podati splošno oceno prispevkov držav članic glede izpolnjevanja zavez PESCO in začrtati pot za naprej glede nadaljnje implementacije. Pomembna bodo tudi v kontekstu prihodnjega strateškega pregleda PESCO v naslednji fazi, torej od 2021 do 2025, ko se bodo vse te zaveze tudi posodabljale in spreminjale.

Pa še zadnja tema, usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije je, da v okviru tega usmerjevalnega odbora v formatu obrambnih ministrov bo osrednja razprava namenjena poročilu visoke predstavnice Federice Mogherini kot vodje agencije glede implementacije priporočil dolgoročnega razvoja… /nerazumljivo/. Opravljena bo tudi razprava o letošnjem proračunu v sklopu izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

To je to. Hvala lepa.