Ja, hvala lepa.

Spoštovani gospod minister, mi smo pred časom na tem odboru obravnavali problematiko v Venezueli in naše slovensko posredovanje v njej, v luči prepoznavanja samooklicanega predsednika, tamkajšnjega in vaša izhodišča oziroma vaši odgovori v smeri, zakaj je do tega prišlo, so šla v glavnem v humanitarni smeri, v Venezueli, da se soočajo z veliko humanitarno krizo in naša naloga neke zaveznice miru in dobro stanja je, da tukaj prispevamo po svojih močeh, predvsem iz tega zornega kota, torej humanitarnega.

Zdaj pa, v zadnjih tednih pa v zadnjih letih v bistvu pa slišimo poročila o bistveno hujših humanitarnih krizah po svetu. V zadnjem času so v ospredju poročanja o krizi v Jemnu recimo, kjer so številke zares zaskrbljujoče. Govorimo o šestmestnih številkah žrtev, o nebroju beguncev, o dveh milijonih podhranjenih otrok in tako naprej in tako naprej. Zanima me, glede na to, da se ti dve politični in humanitarni situaciji odvijata tako rekoč vzporedno, kaj je bilo tisto kar je na ministrstvu prevagalo, da smo se najprej odločili posredovati oziroma se angažirati z nekimi humanitarnimi prijemi v Venezueli, ko pa imamo bistveno bližje bistveno večjo humanitarno krizo v Jemnu in kako, ker doslej Slovenija vsaj po mojem poznavanju, se ni bistveno angažirala v reševanju te krize, kako se lahko, kje vidite priložnosti in kje bi se uspeli in upali zavezati, da se bo?

Hvala lepa.