Hvala lepa za besedo. Tudi iz moje strani vse lepo pozdravljam! Poslance, člane Odbora za obrambo in seveda tudi vse goste, zlasti tudi župana občine Postojna, civilno iniciativo in vse ostale prisotne.

Moram reči, da to točko razumem kot nadaljevanje točke, ki smo jo pravzaprav že imeli, ko smo imeli terenski ogled. Pripravili smo za člane Odbo0ra za obrambo ogled tega osrednjega vadišča Slovenske vojske in rad bi izpostavil naslednje. Ko sem opravljal prvič funkcijo ministra za obrambo v obdobju 2004-2008 moram reči, da je bilo to sodelovanje na dokaj visoki ravni. Da ves čas smo aktivnosti usklajevali sproti z občino, tudi z županom in kolikor se spominjam takrat ni bilo nobenih napetosti, nobenih posebnih tenzij. Vedno smo sproti razreševali tudi določene zadeve, zlasti zato, ker smo se zavedali, da je potrebno vedno najti ravnotežje med zagotovitvijo pogojev za usposabljanje in urjenje Slovenske vojske in pa seveda hkrati omogočiti prebivalkam in prebivalcem, občankam, občanom, da normalno živijo, da se čim manj posega v njihovo vsakdanje življenje. Moram reči, ko začel novi mandat, drugi mandat lansko leto, da sem bil presenečen, ko sem videl, da so se ti odnosi nekako zaostrili, skalili in moja prva naloga je bila, kako in na kakšen način urediti te odnose in priti na tisto raven, ki smo jo že imeli, ko govorimo o odnosih med Ministrstvom za obrambo in pa občino Postojno. Res je, da je obstajal dogovor. Mislim, da prvi dogovor je bil celo sklenjen v času mojega prvega ministrovanja, potem mislim, da je bil sklenjen še en dogovor, kasneje je bila pa ta dogovor preklican, to je bilo v lanskem letu in moram reči, da na nek način obžalujem, da je prišlo do preklica tega dogovora, ker povzroča na obeh straneh določene probleme. Tam smo določili, kakšne naj bodo pravice in tudi kakšne so obveznosti. Zlasti obžalujem, da ne moremo poravnati še zadnjega dela, ko gre za sofinanciranje t.i. centra za reševanje, ki je bil zgrajen. Moram pa zelo jasno povedati – tega ne moremo poravnati, zato ker nimamo nobene pravne podlage. Tukaj ne gre za to, da Ministrstvo za obrambo ne bi želelo izpolniti svoje obveznosti, vendar s tem, ko je bil preklican ta dogovor, seveda te možnosti, te pravne podlage nimamo. Zato sem se odločil, da imenujem delovno skupino in to je bilo februarja 2019 in sicer glavni namen in cilj te delovne skupine je, da skrbi za konstruktivni dialog z občinami. Treba je vedeti, Slovenska vojska, ko gre za tovrstna vprašanja, seveda nima v mislih samo občino Postojno, ampak tudi, ko gre že samo osrednje vadišče Slovenske vojske Poček, vemo, da je tukaj več občin, s katerimi moramo imeti dialog in doseči tudi ustrezne rešitve. Ker kot rečeno, to vadišče je ključnega pomena za razvoj in tudi za delovanje Slovenske vojske, ampak kot tak je opredeljen tudi v vseh strateških dokumentih. To ni nekaj, kar bi se mi izmislili, ampak je to del dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih dokumentov. Zato moram reči, da moja pričakovanja so zelo visoka, ko gre za delo, delovne skupine in bi rad tudi povedal Odboru za obrambo in vsem prisotnim, kaj pravzaprav je moj cilj, kaj je naš cilj, kot Ministrstvo za obrambo.

Najprej, mi bi si želeli, da bi uredili te odnose, mi bi si želeli, da skupaj poiščemo rešitve. To se pravi, da niso enostranske, da ne bi bile to rešitve, ki jih predlaga samo Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska, ampak da skupaj v dialogu z Občino Postojna pogledamo, kaj so tiste možne skupne rešitve. Jaz moram reči, sedaj, ko sem se malce bolj poglobil v to problematiko, da pravzaprav ugotavljam, da ko govorimo o naših pogledih, da niti niso tako različni. Občina želi čim večjo zaščito, ko gre za ta prostor, ko govorimo o zaščiti vodnih virov, ko govorimo o hrupu, o zaščiti zraka, živali. Poglejte, ta interes ima tudi minister za obrambo, ima Ministrstvo za obrambo in tudi Slovenska vojska.

Naš cilj ni, da bi tam izvajali dejavnosti, ki bi lahko poškodovale te vodne vire, ki bi motilo vsakdanje življenje ljudi in tukaj mislim, da smo skupaj in na tej točki mislim, da je glavna naloga delovne skupine, da skuša skupaj z občino najti ustrezne skupne rešitve in jaz moram reči, ker, seveda, teh sestankov je že nekaj bilo, o tem bo lahko več povedal župan in pa gospod Šefic, ki vodi to skupino za dialog. Jaz sem prepričan, da nismo tako oddaljeni, da bi lahko skozi dialog našli nek okvir, na kakšen način bi izpostavili to sodelovanje.

V zvezi s tem bi tudi rad opozoril člane Odbora za obrambo, da se mi zdi ključnega pomena tudi državni prostorski načrt. Državni prostorski načrt je v korist ljudi, zato ker ta bo natančno določil, pod kakšnimi pogoji bo lahko delovala Slovenska vojska, kako bo delovala, kakšen je pravzaprav sploh okvir tega delovanja in zato, jaz bi pozval občino, da naj aktivno sodeluje tudi ko gre za sprejem tega akta. Jaz sem prepričan, da v okviru državnega prostorskega načrta, je treba natančno opredelit monitoringe, ne samo zato, da imamo stalno kontrolo, da se izvaja monitoring, ko gre za zaščito vodnih virov, ko gre za živali, ko gre za zrak. Seveda, državni prostorski načrt mora tudi predvidet sanacijo. Mi vemo, da ta prostor se ni začel obremenjevati z obstojem, z nastankom Slovenske vojske leta 1991. Ravno včeraj smo praznovali dan Slovenske vojske – 15. oziroma predvčerajšnjim, čas mi hitro mineva, ali je 15. bil predvčerajšnjim?