Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da najprej v zvezi s prvim naročilom, ko je šlo za ugotavljanje upravljanja travnikov, travinja s strani kmetov povem zakaj je bilo to delo nujno opraviti. Evropska komisija je sprejela leta 2013 sklep, po katerem so morale, po katerem morajo države članice vsako leto do leta 2022 poročati o napredku na tem področju. Potem po letu 2022 pa bodo morali biti dani tudi natančni izračuni. Za kaj gre. Kot veste, sta kmetijstvo in gozdarstvo edina sektorja, edini dejavnosti, ki ne povzročata samo izpustov toplogrednih plinov, ampak tudi vežeta, ta dejavnost veže CO2 iz zraka in s tem preprečuje učinek toplogrednih plinov in podnebnih sprememb. Do leta 2015 je bilo poročanje potrebno samo za gozd, skratka, ugotavlja se, kako razlike v gospodarjenju z gozdom vplivajo na bilanco CO2, po tem času oziroma zdaj po novem pa je treba to spremljati tudi na kmetijskem delu. Se pravi, na kmetijskih površinah, na njivah, na travinju je treba ugotavljati, koliko organske snovi je vezane v nadzemne dele rastlin, v podzemne dele rastlin, koliko organske snovi je vezane v tleh. Ker različni načini obdelave tal, travinja ali pa njiv vplivajo na to bilanco, je mednarodni panel za podnebne spremembe pripravil metodologijo, po kateri morajo države poročati o načinu rabe tal in potem na podlagi teh poročil in ugotovitev tudi narediti, kot sem rekla, v prihodnje bodo treba narediti tudi natančne izračune. Torej, pri tem naročilu je šlo za ta segment, da se s to anketo, ki je bila izvedena po metodologiji, ki jo je pripravil ta mednarodni panel in je potem ministrstvo na podlagi tega oziroma naše strokovne službe so pripravile natančen set vprašanj po tej metodologiji, je po javnem naročilu oddalo delo za izvedbo, opravljenih je bilo tisoč 30 anket na točno določenem vzorcu. V vzorec so bile vključene parcele iz celotne Slovenije, na reprezentativen način, tako da se da podatke iz teh parcel potem ekstrapolirati na celotno površino Slovenije.

Tudi mi bi si želeli, da bi se tako delo lahko direktno oddalo komurkoli, pa vsi v tej dvorani seveda vemo, da Zakon o javnem naročanju predpisuje za to posebne postopke. In mi smo javno naročilo objavili v skladu z zakonom. Tudi mi bi pričakovali, da se bo kakšna od institucij, ki so morda aktivne na našem področju, na to naročilo javila, ampak dobili smo, kot je bilo pravilno ugotovljeno, samo dve ponudbi, od tega je bila ena še dvakrat dražja od prve, in je bila izbrana potem druga ponudba. Tudi ta njihova ponudbena cena je bila večja od tega, kar smo mi kot naročniki ocenjevali, za 21 %, to drži. Seveda, kdor se prijavlja, ne ve, kaj ocenjuje naročnik, ker potem bi Zakon o javnem naročanju izgubil smisel. Če ima naročnik za to na voljo ustrezna sredstva, lahko sprejme tudi dražjo ponudbo, tako kot je bilo v tem primeru, seveda pa mora tisti, ki je prijavitelj oziroma kdor se prijavi za posel, izpolnjevati vse druge zakonske pogoje, ki so bili preverjeni. In v tem primeru ni bilo nobenega razloga, da bi bila ta ponudba zavrnjena. In tudi ni bila podcenjena. Zakon samo pravi, da je lahko tudi nenavadno nizka ponudba, seveda, če je več naročnikov, pa še drugi pogoji so. Ampak v tem primeru ni šlo za noben razlog, ki bi ga lahko uporabili, da bi, recimo, tako ponudbo zavrnili.

Zdaj pa grem še na druga vprašanja, ki jih imate. Bom šla kar po tem, kot je bilo v zahtevi za sklic napisano, pa mislim, da precej sledi tudi ta uvodna razlaga gospe poslanke Bah Žibert.

Navajate, da podjetje ni imelo s travniki in kmeti nobene zveze, ne prihodkov, ne zaposlenih in da je šlo takoj po zaključku - da je bilo poslano v razpis. Jaz sem že povedala, da je podjetje ob prijavi moralo oddati ESPD obrazec. To je obrazec, ki vključuje lastno izjavo, da podjetje izpolnjuje vse pogoje v skladu s 75. in 76. členom Zakona o javnem naročanju, oziroma da ni v kakšnem od položajev, ki ga kot ponudnika izloči. Mi smo ob sklenitvi naročila vse te pogoje, ki so po zakonu, seveda preverili, vključno s tem, da je takrat imelo poravnane davčne obveznosti in prispevke. Preverili smo tudi to, da je vpisano v ustrezen poslovni register.

Kar se tiče kadrovske zasedbe, je bilo že povedano, da smo zahtevali - kar poglejte zakon, zakon ne zahteva, da bi pogoje, ki jih predpišeš v javne naročilu, morali izpolnjevati z zaposlenimi. In dovoljuje, da za te namene angažira, tisti, ki se prijavlja, zunanje sodelavce, se pravi, podizvajalce. In je to precej pogosta praksa tudi sicer, ne samo v primeru tega obravnavanega javnega naročila. Smo pa zahtevali - zmeraj se zahteva neka projektna skupina in za tisto skupino so določeni pogoji, ki pa so lahko dani s strani zaposlenih ali pa zunanjih, kot sem že povedala. V tem primeru je moral imeti eden doktorat ali pa magisterij znanosti in najmanj pet let delovnih izkušenj, drugi vsaj univerzitetno izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj in tretji je moral biti kmet, kot ste sami povedali, ker je šlo vendar za delo s kmeti. In po strokovni izobrazbi je moral biti vsaj en ekonomist s poznavanjem statističnih orodij, prav zaradi tega - ta skupina sicer ni računala izpustov oziroma bilance ogljika, je pa morala podatke dati v digitalni obliki, se pravi, rezultate vprašalnika je morala dati v digitalni obliki, in zaradi tega se je zahtevalo tudi neko osnovno poznavanje statističnih orodij.

Izpostavljeni so bili tudi stroški. Ali pa mogoče še povem, kaj je sploh ta anketa zajemala. Povedala sem že, da je bila metodologija predpisana s strani mednarodnega panela in potem prevedena v naše aktualne razmere. Tako se je zahtevalo, da se izpolnijo podatki o površini tiste parcele oziroma travnika, ki je bil predmet vzorcev, potem o njegovi uporabi, košnji, paši ali pa pašno-košnem sistemu, gnojenju, načinu gospodarjenja, ali gre za degradirano zemljišče in podobno. Glede cene. Izvajalec je bil v javnem naročilu upravičen do stroškov kabinetnega dela, terenskega dela in materialnih stroškov. Naj povem, da si je pri tem poslu konkretno sam zaračunal 10 evrov za uro dela za izvedbo popisa, to je bila njegova kalkulacija, je bila v istem času pa v Agenciji za raziskave in razvoj Republike Slovenije ura pisarniškega dela 17,82 evra. Za izvedbo analize je računal 30 evrov in za pripravo poročila 50 evrov. Pravilno ste ugotovili, da ni za pogodbo, ki jo je sklenil v začetku avgusta in je imel časa tri mesece za izvedbo, da ni uspel vseh vprašalnikov - še enkrat povem, da so bile te parcele razpršene popolnoma po celi državi - in da ni končal v roku do 30. oktobra in da je pogodba predvidela kazensko določbo oziroma sankcijo, znižanje za pol procenta na dan glede na vrednost, za vsak zamujen dan, in je zaradi tega zaradi 21 zamujenih dni bila znižana vrednost za 10,5 %.

Ko ste omenili, da je potem šlo to podjetje v izbris, še enkrat povem, da naročnik mora preverjati samo na začetku te pogoje, potem v času oddaje ponudbe. Potem je pa tako, ko se podpiše pogodba in ko se delo opravi, je dolžnost oziroma zakon nalaga, da mora potem to naročnik tudi plačati, ne glede na to, da je potem, recimo, to podjetje se odločilo za izbris.

Mogoče razložim še naslednje. Zdaj smo govorili ves čas o zavodu Študentska praksa, pa prvem javnem naročilu. Potem pa predlagatelji v nadaljevanju te zahteve omenjajo še dve drugi javni naročili, ki ju je pa izvedel zavod Inkubator idej. V tem primeru se je obakrat samo ta zavod prijavil na razpis oziroma na poziv. Vaša navedba je, da je registrirano za organizacijo razstav oziroma sejmov in da od leta 2016 ni bilo zaposlenih. Glede zaposlenih sem že prej povedala, da sploh ne bi bilo zakonito zahtevati, da naročnik to izvede samo zaposlenimi, to ni mogoče. Kar se pa tiče, da je bilo registrirano za organizacijo razstav in sejmov in ker smo imeli to vprašanje že s strani novinarjev smo še enkrat preverili. Oni so imeli vaje pa so, AJPES ima v registru tisti del, ki je javni del in ker je glavna dejavnost. To drži, da so bili za ta dva namena registrirani, ampak med ostalimi dejavnostmi, za katere so bili registrirani pa so bili registrirani tudi za raziskovalno in razvojno dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije in raziskovalni in razvojni dejavnosti na področju družboslovja in humanistike. Tudi v tem primeru smo zahtevali, da ima prijavitelj projektno skupino z ustreznim strokovnim kadrom in referencami. Tudi v tem primeru je prijavitelj moral ta obrazec predložiti, da plačuje vse davke in prispevke. Potem pa mislim, da je potrebno še odgovoriti na vprašanje zakaj smo dvakrat zapored razpisali najprej analizo, potem pa študijo glede vpliva gojenja gensko spremenjenih organizmov v dveh letih zapored. Tukaj bi pa tudi želela mogoče najprej povedati zakaj smo te podatke sploh rabili. Državni zbor je v resolucijo, ki jo je sprejel leta 2011 predlagal eden amandma glede na resolucijo, ki jo je predlagala Vlada in sicer naj se prepove gojenje gensko spremenjenih organizmov. Slovenija ni imela takrat možnost oziroma se je prizadeva po tem, da bi tako možnost sploh imela, ker bi v tistem trenutku bi bilo to glede na evropski pravni red neskladno. Potem tudi na naša prizadevanja je bil eden pomemben premik narejen leta 2015 takrat je bila sprejela direktiva Sveta EU in parlamenta, ki pa je omogočila, da države lahko prepovedo ali omejijo gojenje gensko spremenjenih organizmov, ampak ne kar tako. Potrebno je bilo predložiti določene strokovne argument, ki nikakor niso smeli biti vezani na vpliv na okolje, zdravje živali ali pa zdravje ljudi, ker te argumente in te vplive preverja Evropska agencija za varno hrano pač pa bo treba drugačne argumente navesti. Ti drugi argumenti so lahko, da je pridelava gensko spremenjenih rastlin v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske ali okoljske politike in prostorskega načrtovanja, da povzroča taka pridelava nepremostljive ovir in dodatna bremena. Finančna glede izvajanja teh politik. In če bi bili negativni ekonomski, socialni učinki ali pa vpliv na zagotavljanje javnega reda.

Zakaj sedaj dve študiji? Pa zakaj sta ti dve študiji pomembni? Takrat, ko je bila direktiva sprejeta je imela Slovenija čas, da zahteva biografsko izločitev za že sprejete geografsko izločitev za že sprejete, za tiste gensko spremenjene organizme, ki so že imeli dovoljenje, ampak takrat je bilo na postopku na ravni EU več teh gensko spremenjenih organizmov, ki so bili že v postopku prijave in preverjanja in je kazalo, da bi bili lahko odobreni in ko bi prišlo v poštev, da Slovenija ta zakon. Namreč na podlagi te direktive smo v petih mesecih sprejeli zakon, ki je določal postopek na kakšni podlagi se to naredi. Država ima dve možnosti. Eno je, da prosi za izvzem iz dovoljenja. Se pravi, da neka multinacionalka da vlogo na Evropsko unijo za registracijo lahko država prosi, da to dovoljenje ne bo veljalo za njo, ampak spet ne zato, ker si mi želimo, ampak na podlagi strokovnih argumentov, ki smo jih, potem iskali v tej študijah. Drugo. Če kljub temu pride do registracije in se tega ne upošteva, ker prijavitelj te naše vloge naših argumentov ne sprejme, je potem pa in ko se ta odobri na ravni Evropske unije, ima pa potem država spet možnost, da vseeno prepove, pa še zmeraj mora dokazat tiste argumente, ki sem jih prej rekla in tukaj gre za to, da, če bi to mi delali brez vsakih argumentov, bi tvegali tožbo bodisi tega, ki je registriral ta GSO, bodisi Evropske komisije ali pa tožbo pred WTO.

Zaradi tega je bilo treba k temu pristopit strokovno in smo naredili dve študiji, v katerih smo, recimo če zdaj govorim za prvo, v letu 2016, je prijavitelj bil oziroma, zahtevali smo, kot naročnik, da se oceni razloge za prepoved pridelave in sicer, kar se tiče varovanja in ohranjanja naravnih habitatov, eko sistemov, varovanja kulturne tradicije. Zakaj? Ker sem prej povedala, da je lahko kot razlog za prepoved vpliv na cilje okoljske politike in gojenje GSO bi bilo v direktnem nasprotju, s tem, da imamo mi velik delež Slovenije v Naturi 2000 in drugače zavarovanih habitatov in bi gojenje GSO lahko to ogrozilo. Potem, morali so preučit socialno ekonomske dejavnike in kaj to pomeni z vidika ekonomike pridelave za kmete in kako bi pridelava GSO vplivala na ceno zemljišč in kakšne bi bile posledice sajenja gensko spremenjenih rastlin v prostoru.

Če jaz samo na kratko povem, kaj je potem raziskovalec oziroma, kaj so naredili. Mimogrede, mi se strinjamo, tudi kot ministrstvo, s tistim sklepom, da, ker gre vendarle za dve študiji in lahko pripravimo tudi nek povzetek, tudi pisni, če bodo taki sklepi sprejeti, ampak zdaj pa povem, da so bile ugotovitve naslednje – da je bil po cestni razdrobljenosti, bilo treba uvesti izredno stroge ukrepe za zagotovitev nadzora nad gensko spremenjenimi rastlinami, da ne bi prišlo do mešanja s konvencionalnimi in ekološkimi proizvodi, da je ekonomsko to gojenje manj zanimivo, razen na ravninskem delu, da generalno v svetu pada povpraševanje po oziroma narašča povpraševanje po živilih, ki ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov in da je seveda mnenje prebivalcev oziroma, da Slovenci ne želimo imet teh gensko spremenjenih organizmov v hrani in živilih. Raziskovalci so tudi svetovali, da bi za potrošnike pripravili poseben dokument, ki bi več informacij o gensko spremenjenih organizmih tudi njim povedal.

Potem, pa še cela vrsta drugih, ampak če skrajšam – prva študija je imela za cilj določit, po katerih elementih se bo presojal vsak nov GSO ko bo v postopku registracije na ravni Evropske unije. Namreč, zakon naš predvideva, da mora, ko je ena vloga dana na ravni EU, da mora se sestati komisija, ki je imenovana s strani ministrstva, dati svoje, strokovna komisija, strokovno mnenje, na podlagi tega mnenja pa potem ministrstvo predlaga Vladi, če je tako mnenje, da zaprosi za to geografsko izločitev in ta študije je, se pravi, dala neke elemente, ki bi omogočali potem presojo v tej strokovni komisiji.

No potem je bila pa, naslednje leto je bila pa še ena študija, ki je pa dopolnjevala to prvo – iz katerih vidikov? V tej drugi študiji so najprej pogledali pravne ureditve v drugih državah. Namreč, pomembno je bilo, Slovenija je reagirala na kakršen način je pač reagirala. Z zakonom je že prepovedala 8 tistih, že registriranih, GSO in se odločila, kajne, da bo tudi v bodoče, bolj kot ne, verjetno prepovedala vse, ki bojo prišle v postopek. Ampak, v tej drugi študiji smo pa želeli ugotoviti naslednje: Kako, kakšen bo vpliv vztrajanja, v tej začetni drži, na naše kmetijstvo in smo zato pogledali oziroma, naročnik je dal nalogo tem, ki so pripravljali študijo, da pregleda pravne ureditve, kako so se odzvale države v regiji, se pravi sosednje države, kajne, ker gre tukaj tudi za vprašanje konkurenčnosti naših kmetij in seveda, da se bolj poglobi ta druga študija v potrošniške navade oziroma v navade potrošnikov in o tem kaj potrošniki menijo o gensko spremenjenih organizmih, kako so pozorni na to. Mi vemo, da zdaj na našem trgu teh gensko spremenjenih proizvodov ni, ampak seveda kaj bi to pomenilo, če bi prišlo do mešanja, do uvajanja te proizvodnje, kaj bi to pomenilo na potrošniku. Tako, da gre za dve različni študiji. V prvi smo iskali argumente na podlagi katerih lahko zaprosimo za geografsko izločitev prijavitelja, ali če prijavitelj vztraja pri registraciji, tudi za našo državo, za prepoved. Povedati moram še to, da lahko država samo v 45. dneh od vložitve te vloge, da predlog za geografsko izločitev, kar pomeni, da ni enega dolgega časa v katerem bi se lahko ta komisija sestala pa posvetovala, pa bi mi takrat dali študijo narediti. Ni tega časa. Časa je 45 dni, zato smo mi rabili orodje za hiter odziv. In v drugi študiji je bila pa naloga, pregledati kako so ostale države v regiji reagirale, kako bo to vplivalo na konkurenčnost naših kmetij in potem seveda, kako bi se potrošnik odzval v primeru, da bi se na našem trgu našli tudi taki pridelki.

Zdaj, če sklenem. Mi smo kot država izrazito nenaklonjeni pridelavi gensko spremenjenih rastlin in smo s temi študijami želeli dobiti tudi argumente za to. In to na način, da kadar bi uvedli prepoved ali pa geografsko izločitev, ne bi ogrožali konkurenčnosti na eni strani naših kmetij, predvsem pa, da ne bi se kot država izpostavljali eventualnim tožbam zaradi tega, ker bi tako prepoved uvedli brez argumentov. Še enkrat ponavljam, tega ni možno prepovedati samo zato, ker imamo željo, da nimamo gensko spremenjenih organizmov, ampak smo morali s temi študijami najti strokovne razloge, da je to v nasprotju s socioekonomskimi razlogi, se pravi, da ni, predvsem z okoljsko politiko, da bi bilo s tem ogroženi naši habitati, da zaradi te množice majhnih parcel, ki jih imamo, bi bilo praktično nemogoče narediti sobivanje med GSO in drugimi konvencionalnimi ali pa celo ekološkimi kmetijami, to bi povzročalo konflikte v prostoru in še dosti drugih razlogov je, zakaj naj to bo v Sloveniji prepovedano.

Malo dolga sem bila, ampak je tudi tematika zelo zahtevna.

Hvala lepa.