Spoštovani kolegice in kolegi ter cenjeni gostje, najprej vas lepo pozdravljam. V naši sredi lepo pozdravljam državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tanjo Strniša, ki nadomešča danes z svojo ekipo torej ministrico za kmetijstvo, ki se je prej opravičila. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: kolegico Violeto Tomić bo nadomestil kolega Primož Siter, ki ga prav lepo pozdravljam na našem odboru in pa kolegija Janija Prednika bo prav tako nadomestil Matjaž Han, ki ga prav tako ponovno, lepo pozdravljam v našem odboru.

Torej, prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 7. maja 2019, ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Problematika javnih naročil na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 2. točka – Pobude in vprašanja članov Odbora. Ker do pričetka seje odbora nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil določen s tem sklicem.

Torej, prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – PROBLEMATIKA JAVNIH NAROČIL NA MINISTRSTVU ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 7. maja 2019 vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora, z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste s sklicem prejeli zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke s predlogoma sklepov, ki naj bi ju odbor sprejel. K tej točki smo vabili predlagatelja zahteve Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke, dr. Aleksandro Pivec; ministrico za kmetijstvo, mag. Dejana Židana; bivšega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tanjo Strniša; državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Sindikat kmetov, Zavod Inkubator idej, Zavod Študentska praksa Maribor in Zvezo slovenske podeželske mladine.

Torej, začenjamo z razpravo, najprej pa dajem besedo predstavniku predlagateljev, kolegici Anji Bah Žibert, za predstavitev zahteve za sklic nujne seje. Kolegica Anja Bah, izvolite, beseda je vaša.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je potreboval pred časom, to je bilo nekje leta 2017, podatke o tem, kako kmetje ravnajo s svojimi travniki, da bi lahko ocenilo zaloge ogljika na Travinju. Verjetno potrebe, ki jih bo potem tudi minister omenil so bile potrebne za neke druge potem ocene in pa nujnosti, ki jih je ministrstvo potrebovalo, ampak prvo kar bi tukaj seveda vsak, ki vidi, da je potrebna takšna ocena zaloge ogljika menil je, kdo bo to opravil in prvo kar človeku pade na pamet, ki se malo ukvarja s kmetijstvom, bi zagotovo omenil, da bo takšno analizo opravila na primer Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki ima vse strokovnjake, ima resurse in bi bilo zagotovo dobro, če bi dobila takšno naročilo. Ali pa Kmetijski inštitut ali pa Biotehnična fakulteta ali pa na primer Šola za razvoj podeželja Novo Mesto – zagotovo bi jim koristilo, da opravljajo takšne analize in tudi imajo usposobljen kader. Ampak 5. junija 2017 je bilo objavljeno to javno naročilo. Naslov je bila Analiza uporabe travnikov za potrebe ocene zalog ogljika na travinjah. Rok za oddajo teh ponudb je bil 14. junij in na to sta se nekako odzvali dve podjetji. Prvo je bilo res, je močno odstopalo od predvidenih finančnih zneskov, ki jih je ministrstvo predlagalo, drugo pa je bilo še vedno 21 % višje nad ocenjeno vrednostjo naročil. Ampak vseeno je ta drugi ponudnik, to je Zavod študentska praksa Maribor, to naročilo dobil.

Kar je še zelo nenavadno pri tem je, da je ta omenjeni ponudnik oziroma potem naročnik, ker je bil sprejet kot najbolj primeren, najbolj primeren, je zanimivo to, da podjetje s travniki, s kmetijami, s kmetijstvom, nima nobene veze. To podjetje tudi ni imelo nobenih prihodkov ali sploh zaposlenih. Dejstvo je tudi, da je bilo takoj po tem, ko je to opravil oziroma že proti koncu tega, to podjetje izbrisano, kajti ni delovalo.

Registracija, spoštovani, tega podjetja, zakaj naj bi se izvorno ukvarjalo, pa je dejavnost pomoči pri iskanju zaposlovanja. Se pravi to podjetje naj bi naredilo raziskavo zalog ogljika na travinjah, njihova dejavnost pa je iskanje zaposlitev. Zdaj seveda tudi takrat je državna sekretarka rekla, da zadeva ni bila tako zahtevna, da je bilo potrebno anketirati dobrih tisoč kmetov, ki so morali odgovarjati na neka precej preprosta vprašanja. Če je temu res tako, se še drugič in ponovno sprašujem, kako to, da se takšna stvar ni dala v roke tistim, ki jih imamo, tistim institucijam, ki zagotovo so sposobne to opraviti in imajo tudi neke kompetence in zagotovo je potem verodostojnost takih podatkov lahko samo še boljša.

Zdaj, za tako anketo je to podjetje dobilo 40 evrov, 40 evrov. 40 evrov za eno anketo. Glejte, tole je slika tega podjetja. Tukaj je sedež tega podjetja bilo. Danes tega podjetja ni več – sem povedala je izbrisan, ampak to je podjetje, ki je bilo izbrano, sedež je imel tukaj brez zaposlenih, ukvarjal se je pa s strokovno analizo ogljika na travinjah. Zdaj, jaz sem izračunala, če bi samo eden, sam posameznik to anketo delal za tisto trimesečno obdobje, ko je bil rok, bi moral anketirati na dan 11 oseb. 11 oseb pa bi to anketo opravila ena sama oseba. Samo toliko za primerjavo, za kakšen obseg gre in kako za nenavadno zadevo gre.

Sedaj bilo je pa še bolj zanimivo, da pa se je pa zahtevalo, ker jaz razumem, da se je zahtevalo, ker se je dalo pač neizkušenemu podjetju, podjetju, ki nima popolnoma nobenega znanja na tem področju, da se je zahtevalo, da pa mora imeti tričlansko projektno skupino. Tričlansko projektno skupino, za katero bi pa človek verjel, da tukaj bodo res izjemno strokovnjaki iz tega področja, iz instituta, z nekom, ki se ukvarja s tovrstnimi problemi, ki bodo bdeli nad tem projektom, ampak v tej projektni skupini, spoštovani, je sodelovala gospa, ki preda o družinskem podjetništvu - stanje ogljika na travinju, družinsko podjetništvo. Kot druga oseba je bil župan - sedanji - Aleš Bržan v preteklosti sedaj je župan bolj znan po tem, da se je ukvarjal s študentsko politiko. On tudi očitno so ga prepoznali kot strokovnjaka za to področje. Kot tretje predstavnik kmetov, kar pa se mi zdi tudi meni osebno dobra rešitev. Sedaj, če pogledamo še enkrat! Podjetje dobi v izbrisu, podjetje, ki ni imelo nobenih naročil do takrat, podjetje, ki je bilo brez zaposlenih dobi za mene v izdelavo neko analizo, ki jo je ministrstvo potrebovalo in jaz verjamem, da jo je potrebovalo in da je pač moralo pri tem pristopiti čim bolj resno. Nenavadno je, da ob vseh institucijah, ki jih imamo dobi delo ravno takšno podjetje. 46 tisoč evrov je bil vreden ta projekt. Če bi ministrstvo samo najelo 5 študentov bi to anketo naredili enkrat hitreje pa tudi verjamem, da za to ne bi potrebovali projektne skupine v tem smislu kot so jo in so bili zato ti ljudje plačani se res sprašujem zakaj in kakšna javna naročila se mi gremo, ali samo za to, da damo javno naročilo kot vidimo tudi, potem naprej so glede na ta različna naročila izjemno slabi odzivi. Jaz res ne vem zakaj so tako slabi odzivi, ampak imam včasih občutek, da nekatera podjetja ali pa bom rekla skupine, ki se s temi stvari ukvarjajo enostavno obupajo, ker nikoli niso izbrani. Sedaj ministrstvo pravi, da je bila v tem in drugih postopkov, ki jih bom omenjala izbran najboljši ponudnik. Ni bil izbran najboljši ponudnik - ne v tem primeru, ampak v primerih, ki jih bom povedala naprej - edini ponudnik. Če je edini ponudnik najboljši torej ni rečeno, da gre skupaj.

Najprej. Za ministrstvo sta v obdobju od 2016 do 2018 delali še dve podjetji, ki sta skupaj zaslužili več kot 150 tisoč evrov. Pa poglejmo! Zavod inkubator idej je leta 2016 za izvedbo analize in ocena posledic za omejitev ali prepoved pridelave v gensko spremenjenih rastlin najprej dobil 39 tisoč 900 skoraj 40 tisoč evrov. V letu 2017 - pazite povedala sem, analiza in ocena posledic, prej je bila rečena analiza, tukaj pa študijo ocene posledic za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin. Zdaj, enkrat smo dali za analizo 40 tisoč evrov, potem pa, meni zelo podobno študijo ocene še 41 tisoč evrov. Zdaj, ta dva dokumenta sta zelo nenavadna po tem, da imata oba dokumenta enako število strani. Prvo govorimo o analizi, drugi pa o študijah. Jaz jih nimam. Bi bila pa zelo vesela, če bi na ministrstvo ta gradiva dalo, da vidimo kakšna dodana vrednost je bila pri drugem projektu, ki je zabeležil še večji znesek kot prvo, ker na ta način bi zagotovo bila tudi razprava glede porabe sredstev enostavnejša. No, ampak to podjetje po podatkih ERAR, je pa potem še izvedlo eno drugo naročilo v vrednosti spet 45 tisoč evrov. Zdaj pa poglejte, prej sem povedala, da prvo podjetje, ki je opravljalo študijo glede travinj, se je ukvarjalo primarno z zaposlovanjem, čeprav svoje dejavnosti sploh niso imeli, ker so bili na koncu izbrisani tudi zato, ker niso imeli prostorov, in tako naprej.

Zdaj to drugo podjetje, ki je delalo študijo ocene posledic in pa analizo oceno posledic, spoštovani, je pa registrirano in se ukvarja z organizacijo razstav oziroma sejmov. Zdaj, jaz res ne vem, ampak kdo je tukaj nor. Ali sem jaz, ko take stvari sprašujem ali tisti, ki so na razpisu sprejeli za študije, ker verjamem, da jih je tako ministrstvo kot minister, ki je bilo povedano prej, da so to potrebovali, rabil in verjamem, da si je želel najboljše študije, da jih opravljajo takšna podjetja. Zdaj ali je to komu v interesu ali pa tisti, ki so se ukvarjali s temi javnimi naročili res ne vedo kaj počnejo. Nobene strokovne kompetence za takšno dejavnost. Registracija podjetij povsem za druge dejavnosti in jaz mislim, da je tukaj res stvar, ki jo moramo odpreti in to je, kaj se dogaja s temi javnimi razpisi in potem s samo izbiro. Zdaj, če je res taka suša, glede javnih razpisov, ker to je ministrstvo samo potrdilo, se moramo vprašati kaj narediti, da bo prihajalo do želje po sodelovanju s strani inštitucij, ki sem jih tudi prej omenila. Mislim, da ne bi bilo nobenih težav, če se bi ministrstvo z njimi pogovorilo, in da bi se na takšne zadeve tudi odzivali, ker mislim, da ne nazadnje tisto prvo analizo, tisto prvo anketo bi ministrstvo lahko izdelalo samo in jaz se tukaj zahvaljujem ministru, ki je v bistvu odgovoril na to vprašanje. V medijih je bilo tako, da bi si želel, da takšne zadeve opravlja ministrstvo samo. Ministrstvo samo in je tudi sam povedal, da se sicer teh konkretnih javnih razpisov ne spomni. Jaz to tudi verjamem. Pač ne more minister imeti vsak razpis v glavi, ampak jaz tukaj podpišem to izjavo ministra, ampak to se ni zgodilo, pa sem še enkrat povedala, tudi če bi ministrstvo najelo nekaj študentov za to, ne bi prišli nikoli do takšnega zneska, ker sem povedala, en sam študent bi moral na dan opraviti enajst takšnih anket, če bi samo en študent bil.

Zdaj, zanimivo je, da ta zavod, inkubatorji / nerazumljivo/ je pa potem zopet v sodelovanju, ker je 50 % lastnik neke, družabnik zavoda, študentska praksa Maribor in ta inkubator, potem tem drugem naročilu dobi denar, potem se tukaj pojavi še eno podjetje, ki je tudi edini lastnik tega inkubatorja idej, NANO PLUS, ki pa tudi dela spet za Ministrstvo za kmetijstvo in dobi pač naročilo, ne vem, v vrednosti 25 tisoč evrov za neke druge stvari. Skratka, občutek imam kot da imamo danes samo neka dva, tri podjetja s popolnoma drugimi osnovnimi dejavnostmi, ki delajo tako pomembne študije, analize za ministrstvo.

Jaz bi na tej točki končala, ker mislim, da bomo dobili nekaj odgovorov, tudi zaradi javnosti same in tudi zaradi, jaz predvsem gledam nadaljnjega delovanja ministrstva, ker to, veste, to pa je zame res sporno. Še enkrat, podjetje, ki se ukvarja z zaposlovanjem pa sploh ni imelo dela, sploh ni imelo dela prej, dobi takšno pogodbo z ministrstvom oziroma pač javno naročilo, plačamo, sicer ste dobro tukaj naredili, ker niti v roku niso bili sposobni tega narediti, pa sem vam povedala, da bi bil skoraj na terenu dovolj en študent, da bi to zmogel v tem času, ampak oni niti v roku tega niso bili sposobni narediti, zato ste jim res zmanjšali sredstev za okoli 5 tisoč evrov, ker niti v roku tega niste dobili. In kot drugič, inkubatorji, ki se sliši zelo dobro in bi v prvem, da samo ime, rekel, saj to inkubator, da to je pa neka strokovna ekipa, ki absolutno obvlada gensko spremenjeno hrano, pa potem vidiš, da se ukvarja z organizacijo sejmov. Se pa ukvarja z organizacijo sejmov.

Zato tudi v tem primeru, kot predlagatelji, menimo, da je prav, da se sprejmeta dva sklepa. In sicer, prvi sklep: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Računskemu sodišču, da opravi revizijo postopka javnega naročila Analiza in ocena posledic za omejitev ali prepoved gensko spremenjenih rastlin«,m in javnega naročila, kot sem povedala, gre za samo spremembo ene besede Študija ocene posledic za omejitev ali prepoved predelave gensko spremenjenih rastlin. In kot drugi sklep: »Odbor poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pripravi poročilo o opravljeni analizi in študiji glede posledic za omejitev ali prepoved gensko spremenjenih rastlin in ga v roku enega meseca predstavi odboru.«

Toliko za začetek z moje strani. Ampak še enkrat za zaključek. Poglejte, to so sedeži podjetja, ki delajo strokovna dela za naša ministrstva. Jaz verjamem, da Ministrstvo za kmetijstvo ni osamljen primer. Naj bo pa to poduk za naprej, da se pač tudi takšne stvari več ne bodo dogajale.