Hvala za besedo, predsedujoča. Morda ste predlagatelji današnjega amandmaja in sploh pobudniki te seje zgrešili, da slovenski Državni zbor nima 900, ampak zgolj 90 poslancev. V tem mandatu imamo 25 komisij. Kot član Poslanske skupine Levice, ki je imela v prejšnjem mandatu 5 poslancev, lahko rečem, da že približno pri takih okvirih manjše poslanske skupine naletijo na svoje omejitve. Že pri obstoječih regelcih je včasih težko tekati iz enega odbora na drug odbor, zagotavljati udeležbo, slediti razpravi in k tej razpravi kakovostno prispevati. Če ta nabor razširimo iz hkratnih sej dveh delovnih teles še na ekstra KNOVS, pa še na ekstra preiskovalne komisije, bomo ta problem še zaostrili. In niti to ne bi bil več problem samo za male poslanske skupine, ampak tudi že za malo večje poslanske skupine. Če vzamemo najslabši možni scenarij tega amandmaja, tega da ima hkratno z dvema delovnima telesa zasedanje še KNOVS, nekatere poslanske skupine v tem Državnem zboru niti nimajo toliko poslancev kolikor sej bi lahko hkrati potekalo. In tako se ne da delati.

Tako da v Levici nasprotujemo temu amandmaju za preiskovalne komisije, pa tudi izhodiščnemu predlogu za sejanje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ob tem imejte v mislih, da ta komisija že nekaj časa v resnici ni civilni nadzorni organ za obveščevalne in varnostne službe, ampak McCarthy-jevska komisija, ki se sklicuje zgolj zato, da lahko potem nekdo iz trde desne vrste stopi pred kamero in oznanja zimzeleno apokalipso o tem kako nas bodo preplavili begunci, kako bi preganjal komuniste in ne vem še kaj vse.

Skratka s temi predlogi ne samo, da bi omogočili normalno kakovostno delo Državnega zbora, odprli bi še več manevrskega prostora za neke politične driblarije, ki z nadzorom obveščevalnih in varnostnih služb nimajo nikakršne veze. Hvala.