Hvala lepa, gospod predsednik.

Jaz bi vam na kratko predstavil, poslanke in poslanci, mnenje vlade glede priporočila skupine poslank in poslancev v zvezi z anomalijami v sistemu plač v javnem sektorju. /Oglašanje iz dvorane/. Vlada je danes sprejela mnenje k predlogu priporočila skupine poslank in poslancev, s prvopodpisanim Danijelom Krivcem glede anomalij v sistemu plač v javnem sektorju in sicer po mnenju vlade je takšno priporočilo nepotrebno. Naslavlja vsebine glede plač v javnem sektorju, v katerih že kar nekaj časa teče dialog s sindikati javnega sektorja in tudi konkretne aktivnosti za izboljšanje plačnega sistema v javnem sektorju. Pri tem vlada posebej izpostavlja, da je bila v socialnem dialogu z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, dogovorjena tudi časovna dinamika in tudi vsebina pogajanj s sindikati o konkretnih zavezah iz sklenjenih sporazumov s sindikati konec lanskega leta. Tako je med njimi tudi začetek usklajevanja sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pri čemer si bodo vlada in sindikati izmenjali predloge sprememb zakona po nekaterih ključnih inštitutih, kot so, kar je izpostavljeno tudi v tem priporočilu: ocenjevanje in nagrajevanje delovne uspešnosti, napredovanje, določitev plač ob zaposlitvi in prehajanju na druga delovna mesta v okviru javnega sektorja in podobno. In sicer to naj bi se oziroma se bo zgodilo konec meseca maja, to je še v tem mesecu. Podrobnejše usklajevanje sprememb zakona po posameznih členih, bo steklo tako po izvedeni analizi kariernih napredovanj v celotnem javnem sektorju.

Torej, tudi glede analize, kot jo predlagajo, predlagate predlagatelja priporočila, aktivnosti tečejo. Dispozicija te analize je bila v celoti usklajena s sindikati. Po dogovorjeni časovnici je predvideno, da bi vlada analizo obravnavala v začetku junija, rezultati pa bodo podlaga za začetek podrobnega vsebinskega usklajevanja sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Tako je bilo dogovorjeno - moram reči, da v zelo konstruktivnem socialnem dialogu s sindikati javnega sektorja. Torej, tudi ta analiza, ki je tukaj omenjena in priporočena, je praktično pripravljena. Zdaj, če bi pričeli z izdelovanjem še dodatne analize, kot jo predlaga skupina poslank in poslancev, bi glede na že dogovorjene aktivnosti s sindikati, ki so v polnem teku, upočasnili samo dogajanje v zvezi s potrebnimi spremembami plačnega sistema. Ker je ta analiza praktično že pripravljena, menimo, da dodatne analize ne bi bilo smotrno izdelovati.

Spremembe, ki jih bo predlagala vlada, bodo šle absolutno v smeri bistveno bolj fleksibilnega plačnega sistema in omejevanja avtomatizmov, povečanja možnosti za variabilno nagrajevanje najboljših kadrov, odvisnosti od rezultatov dela, pri čemer bodo tudi kriteriji variabilnega nagrajevanja, predmet dogovarjanja s sindikati javnega sektorja. Izkušnje namreč kažejo, da so prejšnje vlade nekajkrat predlagale spremembe plačnega sistema, tudi takšne, ki niso bile usklajene s sindikati, pa takšne spremembe potem niso doživele epiloga v Državnem zboru, saj jih politične stranke ravno zaradi neusklajenosti s sindikati tudi niso podprle. Vlada se zaveda, da rokohitrsko ravnanje pri tako občutljivem zakonu, ki ureja sistem plač za 170 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, ne bo dalo rezultatov, zato se dogovarjanj s sindikati javnega sektorja loteva premišljeno in seveda si zato jemlje tudi dovolj časa ravno zaradi tega, da ne bi ponavljali nekaterih napak iz preteklosti, tudi tiste ne, ko se je enotni plačni sistem pred desetletjem uvajal, precej nepremišljeno z vgrajenimi anomalijami, ki seveda so v teh desetih letih povzročale potem samo še nove in nove anomalije. Torej, niso te anomalije od včeraj, niso nastale v tem zadnjem obdobju. Kar nekaj jih je bilo vgrajenih že v sam sistem in nova in nova pogajanja, nove in nove stavke sindikatov javnega sektorja so potem privedla do tega, da danes govorimo o tem, da je plačni sistem demontiran, ampak seveda temu ni tako. Enotni plačni sistem se v teh desetih letih ni spreminjal, zakon se v teh desetih letih ni spreminjal. Še vedno je takšen kot je bil pred desetletjem, z vsemi temi anomalijami, ki jih poznamo in jih rešujemo kolikor se jih je v preteklosti rešiti dalo sproti, predvsem pa želimo zdaj ob tem, pa ne bom rekel, da bo šlo za reformo plačnega sistema, pač pa za kvalitetno spreminjanje plačnega sistema tudi odpraviti.

Vlada priporočila ne more podpreti tudi zaradi nekaterih navedb, ki glede na veljavno ureditev plač v javnem sektorju in podatke o plačah preprosto ne držijo. Mi se vsi strinjamo, da je veljavni plačni sistem treba nadgraditi, ne držijo pa navedbe, da sedanji sistem nima vgrajenih mehanizmov za nagrajevanje delovne uspešnosti, torej stimulacijo tistih, ki delajo več in bolje. Zakon namreč že od vsega začetka določa tri vrste delovne uspešnosti, pri čemer je ena pa resnično zamrznjena. Zamrznjena pa praktično skorajda že od vsega začetka, torej od začetka krize in ZUJF je potem to zamrznitev podaljšal, podaljševala pa se je tudi v preteklih letih, tudi vemo zakaj in tudi zakaj je podaljšana do julija prihodnje leto, kar je rezultat pogajanj s sindikati javnega sektorja konec lanskega leta. Podatki pa vendarle kažejo, če jih navedem za leto 2018, da se je za nagrajevanje delovne uspešnosti v javnem sektorju porabilo 2,5 % mase sredstev za plače. Tako je za nagrajevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v letu 2018 bilo izplačanih 86 milijonov evrov. Ne držijo tudi navedbe predlagateljev priporočila, da veljavni plačni sistem ne upošteva specifik vezanih na opravljanje dela posameznih poklicnih skupin. Precej posebnosti je v okviru enotnega plačnega sistema pripoznanih, na primer tako za vojake zdravnike, medicinske sestre, gasilce, policiste, pravosodne policiste, uradnike, finančne uprave, zaposlene na RTV in podobno. Te specifike so upoštevane tako, ko gre za določanje osnovnih plač kot tudi, ko gre za dodatke in nagrajevanje delovne uspešnosti, torej pri vseh elementih plače in so v mnenju Vlade nekateri tudi konkretno navedene po izstopu posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema. Po mnenju vlade izstop posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema ne daje zagotovila, da se bo bolj ustrezno uredilo nagrajevanje zaposlenih v teh poklicnih skupinah. Predlagatelji ne predvidevajo, da se bo s parcialnimi pogajanji samo glede posamezne poklicne skupine lažje doseglo ustreznejše nagrajevanje oziroma višje plače v tej poklicni skupini. Pri čemer pa je za zagotovitev višjih plač potrebno, seveda, zagotoviti dodaten vir sredstev, ki pa zgolj zaradi izstopa iz enotnega plačnega sistema ni zagotovljen. Izstop posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema bi povzročil demonstracijski učinek pri drugih poklicnih skupinah in posledično seveda razpad plačnega sistema, ki pa mu moramo priznati, kljub mnogim kritikam, ki jih je bil in jih je še deležen v teh desetih letih, da je z vidika najvišje stopnje transparentnosti in nadzora nad porabo javnih sredstev ter tudi javnofinančne obvladljivosti, da je ta plačni sistem, vendarle, v tem trenutku izjemno pomemben. In je v tem trenutku tudi najboljši, ker je edini. Ker nihče do slej ni ponudil ustrezne alternative temu enotnemu plačnemu sistemu. Kot rečno, enotni plačni sistem je po prepričanju vlade treba spremeniti. In to smo na začetku mnenja tudi navedli, da se tega lotevamo. Seveda pa se ne strinjamo, da ga je treba kar uničiti. Tudi zato, ker imamo izkušnje iz obdobja pred uvedbo enotnega plačnega sistema. Mi smo že imeli plačni sistem pred tem. Ni bil enoten in dogajalo se je seveda to, da je bil javnofinančno praktično popolnoma nevzdržen, saj je prihajalo do dvigovanja plač posameznim poklicnim skupinam nenadzorovano. Spirala se je pravzaprav vrtela nenehno navzgor in javnofinančno je bil popolnoma neobvladljiv. In s tega, s tega stališča smo v tem trenutku mnenja, da alternative sistemu, kakršnega imamo v tem trenutku, niti ni. Sicer pa, ne nazadnje, podatki o plačah kažejo, da se tako kot je tukaj navedeno, zdravstvo pa tudi Slovenska vojska, da se tako dejavnosti zdravstva, kot tudi u vojski, plače v zadnjih štirih letih bistveno, bistveno povečujejo. In na podlagi podatkov, ki jih bomo lahko navedli v nadaljevanju, se nam zdi, da enotni plačni sistem le ni tako nevzdržna kletka, v kateri praktično se posamezne poklicne skupine ne bi mogle najti.

Toliko za enkrat. Spoštovani predsednik, o samem mnenju vlade pa v nadaljevanje potem podrobneje s podatki, če dovolite.