Hvala, predsednik. Kolegice, kolegi, ministri! Včeraj smo bili priča eni klavrni in žalostni proslavi v Cerkljah ob Krki ob dnevu Slovenske vojske, še nebo je jokalo nad stanjem v Slovenski vojski, kjer smo videli nekaj vojakov, peščico tistih, ki v tem sistemu še vztrajajo, ki kljub mizerni plači zaradi domovinskega poguma in pa želje služiti domovini še vztrajajo, kakšno je dejansko stanje v Slovenski vojski. Če pogledate kakšne proslave smo imeli 10 let nazaj, kakšna je bila udeležba na teh proslavah, kakšno je bilo samo stanje v Slovenski vojski, potem vidite, da slovenska vojska se pospešeno predvsem pa v skladu s tisto peticijo iz leta 2009 »ukinimo Slovensko vojsko« katero je, zanimivo, podpisal tudi general Iztok Podbregar, bivši načelnik Generalštaba Slovenske vojske, mimogrede njegova žena je tista, ki je najbolj zaslužna na Ministrstvu za obrambo, da je napisala takšno pravno mnenje na podlagi katerega so pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske odvzeli 19 % dodatek,ki jim ga je dal prejšnji general major Alan Geder, prejšnji načelnik Generalštaba in so pripadnicam in pripadnikom vzeli dodatnih 20 % plače po samo treh mesecih in s tem poslali jasen signal, da se ta leva oblast tako prejšnja kot tudi zdajšnja iz njih norčuje. Meni nihče ne bo oddal in tudi analize, ki so bile delane, kažejo na to, da je eden od glavnih vzrokov oziroma stimulansov pri vsakodnevnem upravljanju vojaškega poklica ravno plača. General Geder je prejšnje leto na Odboru za obrambo dejal, če ne boste storili treh stvari, da bomo končno začeli slediti programom, če ne bomo Slovenske vojske izvzeli iz enotnega plačnega sistema o javnem sektorju, če ne bomo poskrbeli za bonitete vojakov takšne kakršne imajo primerljive države v okviru zavezništva Zveze Nato, vi leta 2020, 2021 vojske ne boste več imeli. Točno to se dogaja. Več kot bataljon manj vojakov samo v vladi Mira Cerarja. Več kot bataljon manj vojakov. Pod vlado Marjana Šarca smo že praktično ob dve četi. En bataljon manj v štirih letih in očitno bo pod to Vlado, pod ministrom Erjavcem in pa pod premierjem Šarcem, en bataljon manj že v letu pa pol, maksimalno dveh. In da bo bira polna, je pretekli teden na odboru za obrambo, načelnica Generalštaba pred poslanci navajala še napačne podatke. Podatke, ki so drugačni od tistih, ki so jih medijem posredovali, koliko pripadnic in pripadnikov je odšlo v prvih treh mesecih vlade Marjana Šarca. In to je posledica, da danes Slovenska vojska ni več sposobna opravljati nalog, ki so ji zadane v okviru 37.in pa 37.a člena Zakona o obrambi. Posledica tega je, da nam več vojakov odhaja kot pa prihaja, posledica tega je, da je precej vojakov, ki so na bolniški in hodijo v sosednjo Avstrijo delati na črtno zato, da lahko preživijo. posledica tega je, da ni nobenih nakupov, ki bi vojski dali tudi eno komponento zaradi katerega se posamezniki odločijo, da so v tej organizaciji. To je neka morala, nek pogum neko osebno zadovoljstvo. Zaradi tega smo priča že petim oziroma šestim negativnim ocenam o stanju pripravljenosti Slovenske vojske za primer vojne, kajti vojska je namenjena v prvi vrsti izključno obrambi države. Ne se trkati po prstih, da imamo oceno 2 za delovanje v miru. Nalog v miru lahko namesto vojske opravljajo tudi drugi. V primeru vojne pa namesto vojske drugi ne morejo opravljati naloge za katere je specificirana vojska. Imamo že šest let vojsko katera ni sposobna braniti domovine in tega ne govorimo politiki, ampak to je na podlagi samoocene Slovenske vojske. To kar pove, je poveljnik obrambnih sil, Borut Pahor, pove na podlagi poročila, ki ga vsako leto Generalštab Slovenske vojske, kot se sami ocenijo. In namesto, da bi pričeli z resnimi ukrepi, smo pričeli… S čim? S spreminjanjem kriterijev za samoocenjevanje. Povedano drugače, ne bo več cilj imeti 8 tisoč pripadnikov in smo na tem mestu nezadostni, kot je včeraj minister dejal v Odmevih, novi cilj bo imeti 6 tisoč pripadnikov stalne sestave. Trenutno jih imamo 6 tisoč 500 pa še nekaj. Vsako uro se kakšna številka premeni. In lahko bomo rekli evo, zdaj smo pa nekaj dosegli, ampak vojska bo še vedno odhajala in v roku dveh let bo vojakov pod 6 tisoč in tudi kriterij, ki ga boste napisali v Belo knjigo, ne bo zadostoval temu kar sedaj želite. Zaradi tega je edina logična rešitev, da se Slovensko vojsko izvzame iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Sindikati na področju obrambnega resorja že več let poudarjajo, da ta sistem ni pravičen do zaposlenih, da ta sistem ne more funkcionirati v Slovenski vojski. Vojaški poklic je specifičen poklic in nima nič skupnega z ostalimi poklici v javnem sektorju, predvsem ne z neuniformiranimi poklici, kajti od vojaka enostavno ne moremo pričakovati, da bo delal od sedmih do treh. Vojak pač ne more reči, ko se gre za en teden na vajo, doma imam otroka, ki je mlajši od treh let, zato bom ostal doma. Ne poznam vojske, ki bi funkcionirala na ta način. Vojaki ne morejo imeti enakih pravic kot jih imajo ostali državljani v tem smislu, je pa treba, zaradi tega potem te pravice kompenzirati na drugačen način. Na kakšen način, smo v tem Državnem zboru, v prejšnjem mandatu večkrat slišali – ne samo s strani politike, predvsem s strani vojaške stroke, s strani tistih, ki tako v Slovenski vojski, kot v zavezništvu, nekaj pomenijo.

Ni Slovenska vojska edina, ki se sooča s tem problemom - tudi druge vojske so se soočale s temi problemi. Predvsem vojske baltskih držav, pred leti. Kako so zadeve rešile? Na način, da so pač za vojsko naredili svoj sistem - plačni - in pa da so jim dali bonitete. Na več kot 90 odstotkov povprečne plače, je bila povprečna plača vojaka, leta 2008. Danes smo nekje na 60 %. Med tem ko drugi – hvala bogu – napredujejo, plače slovenskih vojakov žal stagnirajo. Zaradi tega bi bilo potrebno – kot predlagamo s sklepom – da se naredi analiza oziroma, da se preuči, kaj bi bilo na tem primeru možno naredit, v primeru anomalij in pa v primeru izločitve, tako zdravstvenih delavcev kot vojakov, je seveda to naše priporočilo, v tej luči, kajti enotni plačni sistem negativno vpliva na opravljanje nalog in posledično slabi varnost Republike Slovenije.

Splošna praksa je v tujini, da ima obrambni sistem - na čelu z vojsko - svoj sistem in na podlagi tega seveda tudi potem so različne pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, vojaški uslužbenci in ostalo, razporejeni v plačilne razrede. Nizki prejemki, zaposlitev za določen čas, tudi stalno odpiranje 5 let teme – kam z vojaki po 45. letu starosti, vpliv poklica na zdravje, vpliv poklica na družinsko življenje, težavnost dela – vse to so razlogi, da slovenski vojak ni primeren, da spada v enotni plačni sistem v javnem sektorju, ker poklic vojaka ni primerljiv z ostalimi poklici.

Kar se tiče samega števila, lahko vidite tudi, ko smo predstavili tabelo, kakšno je število stalne sestave, da je razmerje med častniki, podčastniki in pa vojaki v celoti porušeno, da imamo več častnikov in pa podčastnikov, kot pa imamo samih vojakov. Da bi spremenili ta trend padanja števila vojakov, je potrebno zagotoviti spodbudno delovno okolje – tudi in predvsem z višjo plačo, poleg ostalih beneficij ter vzpostaviti razmere, ki jih mora država zagotoviti, da bi ustvarila pogoje, v katerih profesionalna vojska lahko uspeva.

Če tega nismo sposobni storiti, potem se pogovarjajmo o eni glavnih treh predvolilnih obljub stranke Desus – to je, da ponovno uvedemo naborniški sistem. Če vemo, da Slovenske vojske ne moremo imeti takšne, da je to poklicna vojska, da je to profesionalna vojska, vemo pa, da je vojsko potrebno imeti, ker vojska je primarno namenjena preventivni dejavnosti, odvračalni dejavnosti, potem je potrebno pač zadevo zapeljat v drugačno smer, s tem da imamo res ozko profesionalno jedro in pa okrog popolnjujemo stvari z naborniško vojsko.

In pa da zaključim z enim citatom: »Mi se spet pogovarjamo nekje na koncu. Začne se na začetku. Namreč, že to je napaka, da je vojska sploh v enotnem(?) plačnem sistemu, z ostalim javnim sektorjem. To je ena izmed velikih težav.« To je citat Marjana Šarca pred lanskimi parlamentarnimi volitvami.