Najlepša hvala, en lep pozdrav.

Zdaj, vsi vemo, da je v dobrem desetih letih nazaj bil sprejet Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, opravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju in da so se v teh desetih letih pokazala kar nekatera odstopanja oziroma anomalije, kar je bilo v bistvu leta 2008, ko je bil ta enotni plačni sistem sprejet, tudi rečeno, da se bodo zadeve analizirale, spremljale in v kolikor bo prihajalo do večjih – kot sem dejala, anomalij in nejasnosti, porušenih razmerij znotraj plačnih skupin oziroma podskupin, da se bo ta zakon oziroma tak enotni plačni sistem tudi revidiral, popravljal.

Vemo, da se zadeve v družbi spreminjajo. Spreminjajo se tudi razmere torej znotraj javnega sektorja. Ne nazadnje se na področju, marsikaterem področju tudi tanjša to razmejevanje med javnim in zasebnim sektorjem oziroma obračunavanju plač med njimi, namreč poznamo javno zasebna partnerstva, poznamo koncesije, kar tudi prinaša pretrese v samem enotnem plačnem razmerju. Imamo več različnih kategorij javnih uslužbencev - skoraj toliko, kot je različnih javnih funkcij in organizacij. Imamo razlike med tistimi, ki delajo na ministrstvih, občinskih upravah, ki se definitivno razlikujejo od tistih, ki delajo v zdravstvu ali obrambi. Ravno zato, pa še iz katerega drugega razloga, ki jih bova kasneje tudi s kolegom Mahničem opisala, je potrebno sistem oziroma Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, enotni plačni sistem preveriti, prevetriti, predvsem z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti. Predlagatelji zahteve menimo, da je potrebno več sprememb, med drugim vzpostavitev ustreznih razmerij med plačnimi razredi in spodbujanje nagrajevanja, ki bodo omogočili, da so zaposleni, ki so bolj učinkoviti pri svojem delu, tudi bolje plačani. Seveda pa je pri tem treba zagotoviti ustrezen sistem, ki bo omogočal objektivno ocenjevanje.

Menimo, da se s konstruktivnim pogovorom s sindikati v javnem sektorju, lahko poišče najboljšo rešitev, ki bo seveda finančno vzdržna in pravična. Potreben pa je kar temeljit razmislek o izločitvi posameznih delov iz enotnega plačnega sistema. Danes govorimo predvsem o zdravstvu in obrambi, ki sta v tem trenutku, ali pa ne v tem trenutku – že dalj časa slabo ocenjena. Kolega Mahnič bo povedal seveda tudi o vojski, ampak če gledamo področje zdravstva, je v tem trenutku na področju zdravstva kar nekaj stvari, ki dajejo temu našemu delu sistema oziroma zdravstvenem sistemu, negativno oceno. Slovenski zdravstveni sistem pestijo vedno večje težave, torej nekje od splošne krize naprej, tam leta 2008, 2009, se je eskaliralo v zadnjih letih. Ne nazadnje tudi v bistvu kriza na področju primarnega zdravstva, potem na področju specializacij, imamo ne ažurirano javno mrežo, ugotovljene realne potrebe po zdravstvenih storitvah – jih ni, zmanjšan je vpis na posamezne specializacije, odhajanje mladih zdravnikov, pa tudi uveljavljenih strokovnjakov v tujino, preplačilo materiala, nerešene korupcijske zgodbe, delo zdravnikov v več zdravstvenih ustanovah, uničenje določenih programov, recimo programa otroške kardiologije – vse to je v bistvu lahko rečemo posledica ignorantske politike zadnjih pet let. Nesposobnost, nestrokovnost vodstvenega kadra v posameznih javnih zdravstvenih ustanovah, monopola zdravstvene zavarovalnice in seveda tudi škodljive zakonodaje, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu.

V samem zdravstvenem sistemu pa danes govorimo tudi o uveljavljanju menedžerskih metod in tehnik vodenja javnih zavodov. O tem je govoril prejšnji minister, o tem govori tudi sedanji minister. Do teh sprememb, brez sprememb v razmerju med javnimi uslužbenci, pa definitivno po našem mnenju ne bo prišlo. Zato je potrebno znotraj javnega sektorja preučiti in spremeniti organizacijske strukture na področju tudi vodstvenega sektorja. Namreč danes je zelo pomembno za kvalitetno delo v zdravstvu, da se zaposlenim na tem področju, pa verjetno tudi kje drugje zagotovi zadovoljive delovne pogoje, možnost za razvoj in kar je najpomembnejše seveda dobro vodenje.

Predstojniki oziroma vodstva pa danes nastopajo kot izvrševalci zakonodaje, predpisov pri tem ne morejo zagotoviti javnemu uslužbencu niti naj - torej ne višjih, ne nižjih pravic oziroma plačil, ker je vse tako določeno v zakonu ali v kolektivni pogodbi. Predvsem manjka stimulativni del plače, ki bi vplival na produktivnost, torej variabilni del plače, kot del plače iz naslova višje produktivnosti, bi predstavljal spodbudo za zaposlene v javnem sektorju, če hočete na področju zdravstva. Mnogi zaposleni v zdravstvu, ki delajo več in bolj učinkovito pa bom rekla tukaj se ne moremo ozirati na to, kdo naredi več bolnikov v enem dnevu, ampak tisti, ki v bistvu opravljajo kakovostnejše delo. Vemo, da lahko zdravnik enega, ki ne vem, ima globljo rano odpravi v treh minutah z napisom, da napiše napotnico, ali pa ga obravnava dalj časa in sam zašije rano. Torej kvalitetnejše oziroma kakovostnejše delo naj bo stimulirano. Danes pa so tisti, ki delajo kvalitetnejše, kakovostnejše, vrženi v plano uravnilovko in neučinkovit sistem nagrajevanja boljšega dela. Vodilnim kadrov v javni upravi oziroma na področju zdravstva je treba omogočiti ustrezne mehanizme in pristojnosti, ki bodo zagotovili izvedbo omenjenega predloga. V sedanji zakonodaji je po našem mnenju preveč avtomatizmov za nagrajevanje, za delovno uspešnost, premalo je povezanosti med dejansko opravljanim delom in pa rezultati.

Če gledamo spet samo področje zdravstva, ki ga omenjamo tudi v priporočilu, je v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju recimo ni niti možno si za nagrajevanje za specialiste na terciarju recimo, ki opravljajo določene storitve, ki jih nihče drug ne. To je recimo za tiste, ki delajo transplantacije organov.

Torej predlagatelji smo mnenja, da je prvi korak za spremembe na področju zdravstva in obrambnega sistema revizija enotnega plačnega sistema z možnostjo izvzetja zdravstvenih delavcev in vojakov iz tega sistema. V tujini se plače praviloma urejajo v kolektivnih pogodbah in s pogajanji, ne z zakonu, edino po moje vedenju ima enak plačni sistem Romunija, drugje so zadeve drugače urejene, torej za variabilnimi deli, z nagrajevanjem uspešnejših zaposlenih v javnem sektorju. Tudi v primeru, če se želijo kakršnekoli spremembe narediti je potrebno seveda usklajevanje za nekje, mislim da 40 predstavniki sindikatov in v bistvu se zadeve skorajda nezmožno urediti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Z vsakim novim pogajanjem, ki je opravljan tudi na področju zdravstva, z zdravniki pa na drugi strani s predstavniki zdravstvene nege, torej ločeno so se začele zadeve pogajati in s tem se mi zdi oziroma ne se zdi, ampak že se kažejo ti znaki, da z vsakim takšnim pogajanjem prihaja do novih večjih neskladij, nesorazmerij znotraj plačilnega sistema.

Če se samo spomnimo leta 2016 je bivša ministrica Milojka Kolar Celarc dejala, da zgolj izstop zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju ne bi avtomatično pomenil več denarja za zdravnike. S tem se lahko strinjamo. Strinjamo pa se tudi s tem, da je bilo rečeno že takrat, tudi s strani ministrstva in pa nedavno nazaj s strani direktorja zdravstvene zavarovalnice, gospoda Šušlja, da izstop iz plačnega sistema ne bi pomenil povišanja plač oziroma ne bi porušil zadev v takšne smislu, kot danes govori Vlada, češ da bi potem letele plače v nebo.

Je pa res tudi, da je prejšnja Vlada že leta 2016 obljubljala Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi zadeve reševal v določeni meri, pa vendar do tega ni prišlo in zdi se, da tudi pod to Vlado tega zakona ali pa kakršnihkoli drugih sprememb na tem področju ne bomo dočakali. Veseli nas, da je predsednik Vlade Marjan Šarec na predvolilnih soočenjih zagotavljal, da oziroma ugotavljal, da enotni plačni sistem ni dober, da je potrebna revizija in predvsem za vojsko govoril, da jo je potrebno izvzeti iz tega sistema. Enako stališče so zavzemali tudi v Stranki Alenke Bratušek, ki so se strinjali, da ta enotni plačni sistem ni več dober, da ga je potrebno spremeniti, pa tudi ostali, bo pa potem še kolega Mahnič glede teh zadev tudi kar se tiče vojske povedal. Torej, naše priporočilo, ki ga vlagamo, je, da, jaz ga bom kar prebrala, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v treh mesecih pripravi analizo sistema plač v javnem sektorju z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti ter konkretne predloge ukrepov za ureditev anomalij v sistemu plač v javnem sektorju z možnostjo izločitve zdravstvenih delavcev in pripadnikov Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema in jih predstaviti Državnemu zboru. Glede na to, da smo dobili danes odgovor Vlade oziroma mnenje Vlade na naša priporočila, kjer piše, da v bistvu ta pogajanja oziroma odprave anomalij analiz že potekajo, pričakujemo, da s tem priporočilom koalicija ne bo imela problema, torej še enkrat, zaradi tega, ker očitno po mnenju Vlade Vlada to pripravlja, torej v treh mesecih bi tudi naj bilo po tistem tudi ti zaključki analize tako da mislim, da tu ni nekega dodatnega dela za Vlado. Pravim, poleg tega, da je predsednik Vlade tudi v volilni kampanji za državnozborske volitve poudarjal, da enotni plačni sistem ne služi več tako kot bi moral in da je potrebno izvzetje določenih skupin, plačnih skupin, pa pričakujemo danes tudi podporo temu predlogu. Glede amandmaja pa potem mogoče kasneje, ko bomo pogledali. Zdaj bi pa prosila, če lahko predsednik, kolega Mahnič še, področje vojske.