Govor

Aleš Cantarutti

Hvala lepa. Torej, moram priznati, da sta bili obe razpravi zelo zanimivi. Pa morda nekaj razmisleka še z naše strani v tem kontekstu. Razumem stališče Levice, ampak kot rečeno, tukaj gre vendarle za en ožji okvir tega, kar ste izpostavili in o čemer se moramo definitivno pogovarjati. Tudi Slovenija, takoj naj povem, da tudi v okviru teh izhodišč sodimo med bolj konzervativne, če smem tako reči, države, vsaj kar se tiče in varovanja osebnih podatkov. Naj povem, da je v razpravi v okviru Sveta Evropske unije Odbor za trgovinsko politiko glede konkretne dikcije predloga smernic, ki opredeljujejo, da naj »v zvezi s pretokom podatkov Evropska unija v okviru pogajanj WTO sledi pristopu uporabljenemu v okviru bilateralnih sporazumov o prosti trgovini«, nekaj držav članic menilo, da je takšna dikcija o pogajanjih preveč omejujoča ter predlagalo črtanje zadevne opredelitve. Torej, nekateri znotraj Evropske unije želijo še bolj liberalizirati to. Mi smo v tisti skupini, to bi rad jasno povedal, ki vendarle zagovarjamo vsaj kar se tiče področja in kibernetske varnosti, varovanja osebnih podatkov, o čemer je bilo govora, da ne gremo, bom tako rekel, pregloboko predaleč pri tej liberalizaciji, ker se strinjamo z nekaterimi pomisleki kam to lahko pripelje.

Po drugi strani pa se absolutno zavedamo, da gre in to razmišljanje vas je bilo zelo dobro, oblikovanje neke nove ekonomije, nekih novih področij, predvsem pa so to smernice glede elektronskega poslovanja, ki se dogovarjajo sedaj in naj bi pogajanja potekala v okviru WTO, torej Svetovne trgovinske organizacije, to se mi zdi izjemno pomembno. Namreč v zadnjih letih, pa lahko rečem kar od DOHE naprej, smo priča neke vrste degradacij Svetovne trgovinske organizacije. Vse bolj prihajajo na plano bilateralni trgovinski sporazumi, ne samo med državami, ampak med, recimo temu, centri gospodarske moči po svetu. Saj poznate, pa sporazum CETA, pa potem med Japonsko in Evropsko unijo itd., tudi kot posledica neučinkovitega delovanja Svetovne trgovinske organizacije.

Mislim, da se vendarle trudijo, da bi ta organizacija spet poslala neke vrste regulator, če smem tako reči, na tem globalnem nivoju in zato se mi zdi, da je zelo pomembno, da vendarle podpremo začetek teh pogajanj, da se vendarle WTO aktivno vključi v to, da ne bi bilo to področje še bolj prepuščeno bilateralnim dogovorom, ker v tem primeru pa dejansko relativno majhne države kakršna je Slovenija, relativno majhni trgi, smo še na slabšem kot bi lahko sicer bili. V tem kontekstu naj samo omenim primer, ki ga verjamem večina pozna, AMAZONA in slovenskih podjetij, ki so še vedno v tem trenutku, to moramo vendarle poudariti, onemogočena, torej ne morejo prodajati svojih izdelkov preko AMAZON platforme. Zakaj? Zato ker enostavno je za AMAZON slovenski trg premajhen. Imamo določene pravne omejitve pri nas, kar je prav. Spet govorimo o zaščiti podatkov itd. in je bil AMAZON enostavno prisiljen v to, da spremeni svojo programsko opremo svoje platforme, zato da upošteva naš zakonodajni okvir. Mi smo se res, verjemite mi, več kot eno leto intenzivno pogajali o tem in prišli tudi do dogovora, tako da je AMAZON začel sedaj z izvajanjem potrebnih investicijskih aktivnosti za tehnično prilagoditev spletnega poslovanja, ki bo omogočalo uvrstitev Sloveniji med podprte države za poslovanje podjetij prek omenjene platforme AMAZON EUROPE.

Nekaj smo to vendarle dosegli in takšni primeri se nam lahko v prihodnje še bolj dogajajo. Če pa bomo vendarle ta področja, da tako rečem določili tudi v okviru Svetovne trgovinske organizacije, verjamem, da bo tovrstnih težav manj.

Še enkrat bi rad poudaril, da vsa pravila ali obveze, o katerih se bo dogovorila Evropska unija, bodo morala biti v skladu s pravnim okviru Evropske unije. Tukaj ni dileme o tem. Še posebej, kot rečeno, s pravili glede kibernetske varnosti, varovanja osebnih podatkov. V tem kontekstu tudi ta načelni dogovor je prav zaradi tega kot ste omenili, da lahko, če bomo ugotovili, da v gredo v nekem trenutku stvari predaleč oziroma kot ste omenili preveč na vodo tudi multinacionalk velikih podjetij, da je to vendarle neke vrste varovalka, da še pritisnemo s kakšnim drugačnim stališčem. Bistveno pa je ugotovitev, da to je neko področje, ki prinaša priložnosti, ki dejansko odgovarja tudi na izzive, kot rečeno in dolgožive družbe, predvsem pa dolgotrajnega delovanja ljudi na trgu delovne sile, da ponuja neke priložnosti in da moramo biti tukaj aktivni. In še enkrat, mislim, da zelo pomembno, da se ta zadeva vendarle dogaja znotraj Svetovne trgovinske organizacije.