Spoštovani, hvala za besedo. Treba je poudariti, da se lahko pod benigno retoriko pogajanj o novih pravilih in obvezah na področju elektronskega trgovanja skrivajo škodljive intence in interesi nekaterih vodilnih držav z ZDA na čelu ter vodilnih multinacionalk, ki napovedujejo korenite spremembe pravil mednarodnega trgovanja z nadaljnjo liberalizacijo, ki bi tehnološkim gigantom zagotovila nove priložnosti ustvarjanja dobička na račun omejitve javnega nadzora in nacionalnih regulacijskih okvirov.

V Levici zato ne moremo podpreti stališča Slovenije, ki načeloma podpira dopolnitev smernic za pogajanje Sveta EU, v katerih pa je eksplicitno izražena intenca po liberalizaciji trgovine s storitvami in blagom, in sicer z zmanjšanjem omejitev dostopa do trga in nacionalna obravnava v sektorjih, ki so neposredno pomembni za omogočanje elektronskega trgovanja, zlasti telekomunikacijske storitve ter računalniške in sorodne storitve. Čista liberalizacija elektronskega trgovanja bi bila recept za okrepitev monopolizacije digitalnega sektorja, ki je že sedaj monopoliziran s strani peščice velikih multinacionalk kot so APPLE, GOOGLE, EMZ in Mikrosoft. To je v nasprotju z deklariranimi cilji Evropske komisije, Sveta EU in Slovenije, ki zatrjujejo, da so napovedane spremembe v interesu malih in srednjih podjetij. Ta bodo namreč na globalnem trgu digitalnih storitev težko konkurirala prevladujočim tehnološkim gigantom.

Srednjem tehnološkim gigantom bo omogočena dodatna širitev spornih poslovnih modelov ter olajšan dostop do globalnega trga. Lažje bodo dostopali do osebnih poslovnih podatkov in lažje se bodo izogibali plačilu davkov.

Odprava carin in administrativnih ovir pri čezmejnem trgovanju ne bosta odpravila monopolov. Npr. Facebook svojo monopolno pozicijo ohranja že zato, ker so oziroma smo na Facebooku že skoraj vsi in ga uporabljamo. Zagon novega socialnega omrežja, četudi bi bilo enako kvalitetno in uporabno kot Facebook, bi oteževala zahteva po kritični masi uporabnikov, ki bi storitev sploh naredil uporabno. V današnjem gospodarstvu pa je ta efekt mreže še močno okrepljen z zbiranjem in analizo podatkov. Facebook iz obstoječe baze podatkov uporabnikov črpa podatke, jih analizira in uporablja za izboljšanje svoje storitve. Se pravi, da če bi se pojavil nekdo novi na trgu, ki bi želel konkurirati Facebooku, tako obraz? do dostopa v Facebookovo bazo podatkov o uporabnikov sploh ne bi mogel ustvariti primerljivo kvalitetne storitve.

Podobno je pri spletnem iskanju. Google je svoj začetni uspeh utemeljiv na kvalitetnem algoritmov za razvrščanje rezultatov iskanja. A danes primerljive kvalitete rezultatov ni več mogoče doseči brez dostopa do Googlove baze podatkov o preteklih iskanjih. Zbiranje in analiza podatkov tako ustvarjata pogosto nepremagljivo oviro za vstop novih igralcev na trg. Zbiranja in analiza podatkov torej omogočata izboljšavo kvalitete storitve in s tem lastnikom podatkov omogočata monopolizacijo trga, novim podjetjem pa onemogočata vstop na trg. A to ne pomeni zgolj, da je Google naredil najboljši iskalnik in si zagotovil monopolno pozicijo na trgu spletnega iskanja, temveč mu zbrani podatki omogočajo tudi prevzem novih spletnih trgov. Prav zato liberalizacija trga ni magična rešitev za mala in srednja podjetja, temveč voda na mlin največjim podjetjem, ki so že uveljavljena.

Velika digitalna podjetja že sedaj sledijo kot nesporni globalni prvaki neplačevanja davkov. APPLE, ki je eno največjih in najdobičkonosnih podjetij na svetu, je po oceni raziskave z leta 2018, v letih 2015-2017 v EU, kjer je prodal največ svojih izdelkov, plačal zgolj 0,7 % davka na dobiček. Na račun davčnih odpustkov digitalnih multinacionalkam tako prihaja do ogromnega izpada sredstev v proračunu držav, ki svojim državljanom zato vedno težje zagotavljajo kvalitetno zdravstvo, šolstvo in osnovne socialne storitve.

Prikrajšana so tudi nacionalna podjetja, ki proizvajajo fizično oprijemljive izdelke. Digitalna podjetja se namreč lažje izognejo plačevanju davkov, saj je dobičkov od neoprijemljivih digitalnih storitev lažje fektivno seliti v jurisdikcije, kjer ne poslujejo oziroma ustvarjajo vrednosti, kjer je obdavčitev nizka ali pa jo ni.

Digitalna podjetja se v primerjavi s tradicionalnimi podjetji veliko lažje poslužujejo manipulacije s transfernimi cenami. Multinacionalke ponarejajo cene, po katerih njihove podružnice kupujejo lastne izdelke ali storitve druga od druge. V isti korporaciji tako podružnice iz Irske ali Luksemburga zelo drago prodajajo blago in storitve lastnim enotam v Franciji ali Nemčiji. Dobički se tako zabeležijo v davčnih oazah, izgube pa v velikih evropskih gospodarstvih, kjer je obdavčitev razmeroma visoka.

Tradicionalna podjetja, ki si prodajajo precenjene oprijemljive izdelke, davčne uprave lažje sledijo. Digitalna podjetja pa pri manipulacijah s transfernimi cenami patentov, logotipov, blagovnih znamk in programov, ne tvegajo skoraj nič, saj je vrednost njihove aktive težje oceniti. Zato pri utajah davkov danes prevladujejo podjetja nove digitalne ekonomije kot so APPLE, AMAZON in GOOGLE. Posledica teh praks na državnem proračunu so katastrofalne. Študije ocenjujejo, da samo zaradi manipulacije s transfernimi cenami v ZDA prihodek iz davka na dobiček manjši za več kot 30 %.

Iz teh razlogov smo tudi v Levici sklicali nujno sejo Odbora za finance o uvedbi davka na digitalne storitve v Sloveniji in EU, ki bo na sporedu jutri v četrtek. Predlagali smo sklep, da Vlada Republike Slovenije do 1. 9. 2019 Državnemu zboru posreduje predlog o davku na digitalne storitve, ki bi stopil v veljavo 1. 1. 2020. Pogajanja, ki si prizadevajo za dodatno liberalizacijo trga, ki je že danes med najbolj liberaliziranim trgi na svetu, bi lahko resno otežila regulacijo digitalnih multinacionalk na davčnem področju, h katerem bi se morala prizadevati tudi Slovenija.

Na agendi pogajanj bodo pod vprašaj postavljene tudi zahteve o prisotnosti oziroma davčni rezidenci digitalnih podjetij v državah, kjer poslujejo. To bi lahko državam, vključno Slovenijo, otežilo sprejemanje zakonov, ki si prizadevajo za obdavčitev digitalnih podjetij v jurisdikcijah, kjer poslujejo in trgujejo.

V Levici menimo, da bi morali, da bi morala Vlada v stališče jasno in nedvoumno zapisati, da ne bo pristala na ukrepe, ki bi Sloveniji preprečevala ali oteževala uvajanje zakonodaje o obdavčitve storitev, ki jih na njenem teritoriju upravljajo tehnološka oziroma digitalna podjetja. Med smernicami so omenjena tudi prizadevanja za neoviran čezmejni pretok podatkov in nasprotovanje nacionalnim in lokalnim omejitvam, ki bi tak pretok oteževalo. To se zopet sliši lepo. Le kdo bi nasprotoval prostemu pretoku informacij po svetu. Toda treba se je zavedati, da velika tehnološka podjetja pretok lahko koristijo za kopičenje dobičkov. Gre na škodo potrošnikom, delavcem in interesom posameznih držav.

Velika tehnološka podjetja se prav zaradi odsotnosti ustrezne državne regulacije prek zbiranja in posredovanja podatkov po svetu pridobiva moč, ki je brez precedensa. GOOGLE recimo, ki se je kar enostavno odločil, da bo digitaliziral in ustvaril spletno bazo vseh tiskanih knjig, ne glede na nacionalne zakonodaje, ki ureja avtorske pravice in druga varianta GOOGLA je tudi ta, da si je privoščil zadevo brez dovoljenj, da fotografira slike na ulici in hiše po svetu, ki jo poznamo GOOGLE MAP VJU?.

Facebook je prek tako imenovane aplikacije Biken? začel pregledovati in nadzirati spletne aktivnosti vseh svojih uporabnikov in jih posredoval tako imenovanim njusfidom? brez vednosti in pristanka svojih uporabnikov. Ti trendi so razlog za skrb in namesto razprava o nadaljnji deregulaciji pretoka podatkov terjajo razpravo o celoviti regulaciji zbiranja in pretoka podatkov med velikimi tehnološkimi podjetji. Hvala.