Hvala.

Glejte, bom še enkrat razložil tisto, kar sem pod prvo točko. Saj pravim, z večino sem se uspel pogovoriti pred sklicem seje - za vas, žal, nisem niti vedel, da danes pridete, očitno pač kot nadomestni poslanec, sicer bi vas posebej poklical. Tisto, kar je problem pri našem ustavno-revizijskem postopku, da na koncu itak odločitev sprejme Državni zbor. Odločitev pa je samo o tem v prvi fazi, ali tisti del ustave, neko konkretno določilo, sploh odpremo, se začne postopek ali ne. To ne pomeni, da tisto, kar je prvotni predlog, je že tudi sprejeto ali pa zavrnjeno. In odpiranje tega postopka podpira tudi Vlada. In kolikor sem lahko iz pogovora razbral, tudi zelo velika večina političnih strank, praktično nihče ni imel pomislekov. Kar se pa konkretnih rešitev tiče, pa bo za vse to še čas imeti na mizi. Jaz predlagam še enkrat, da gremo, tako kot smo se dogovorili, zdaj na Sklep o imenovanju strokovne komisije, potem pa damo preprosto na mizo vse, kar je osnovni predlog, kar bodo njihovi predlogi. Lahko pogledamo tudi, kaj je bilo v preteklosti, in potem poskušamo izluščiti skupni imenovalec, za katerega bi bilo možno dobiti dvotretjinsko večino, ker je to edina realna pot, ki bo zahtevala zelo veliko časa, postopnost, ampak to je edina pot, da dosežemo tako večino. Če pa, ne vem, danes, recimo, se sprejme, da se tega ne odpre, potem je treba vedeti, da je za ta mandat to že končano. Tega ni več mogoče načeti, ko bo enkrat Državni zbor se seznanil s to ugotovitvijo, tega v tem mandatu sploh ni več možno načeti, ne na osnovi tega predloga ne na osnovi kateregakoli drugega predloga. Sama prva faza in pozitiven zaključek prve faze, da se nekaj odpre, pa ne pomeni, da je sprejeto to, kar je danes na mizi, ampak samo to, da se začne oblikovati končno besedilo, ki se potem oblikuje šele v drugi fazi.

Prosim, gospa Kociper.