Ja, predsednik, zdaj jaz ne vem, eno je razprava, eno je samo razprava o vašem predlogu, vi ves čas govorite o neki načelni praksi in tako naprej, kar sicer sam postopek drži, kar ste povedali. Pa vendar, mislim, da bi morali najprej opraviti vsaj razpravo, ali se sploh gre v to ali ne. To je osnova, ne da zdaj kar nekaj ugotovimo, pa niti nobene razprave ni, zdaj bomo pa samo še razpravljali o vašem predlogu. Kaj pa, če vaš predlog ne bo sprejet? Kaj pa potem? A potem se bomo vrnili spet na začetek, v bistvu bomo naredili to, kar bi morali v osnovi narediti - odpreti razpravo o predlogu, tako kot se to spodobi. Jaz osebno zdaj niti ne vem, ali naj razpravljam ali ne, ker v bistvu niste niti odprli razprave. Sam osebno pa moram reči, eno je razpravljati o predlogu, ki se pojavi prvič. In imamo potem pred sabo razpravo, v kateri gre po tem postopku, kot ste povedali, predsednik, in ni nobenih dilem. Ampak mi imamo pred sabo tekst, ki je že tretjič na mizi praktično skorajda identičen in o katerem se je že razpravljalo, že prelilo ogromno črnila, strokovnjaki so se dobivali, razdelali so vse od a do ž, in dejstvo je, da konsenza za dve tretjini ni bilo do danes še nikoli. In kolikor vem, ga tudi zdaj ne bo. Še posebej zato, ker je isti način predlagan. Če gremo pogledat, iz teksta bomo videli, da praktično razlike med tekstom - še celo pravopisne napake so iste noter ostale - med prejšnjo verzijo ali pa to verzijo, pravzaprav ni nobene. Tudi ene ne, mislim, da so celo vrstice na papirju iste, razmik vrstic. Seveda, da ne omenjam prve, ki je pa še iz Drnovškovih časov, in seveda tega konsenza ni bilo. Zdaj bi jaz raje predlagal, da se odpre razprava in se najprej člani odbora opredelijo do predlaganega teksta, razmišljanja, in potem bomo videli, ali je to to oziroma ali gremo lahko naprej ali ne. Drugače vse to drži, kar ste rekli, predsednik. Seveda, absolutno je ta praksa, ampak nismo še imeli na Ustavnem sodišču zadeve, ki je bila že trikrat enaka, žal ne. Jaz osebno ne bi šel kar takoj na ta sklep o imenovanju strokovne komisije. Tudi dobro veste, da smo imeli ustavne spremembe in smo imeli kar solidne razprave, preden smo prišli do imenovanja strokovne komisije, in to resno razpravo, predstavitev vseh članov, zato da smo se v bistvu »potipali« in videli, kakšen je sploh konsenz, ker na koncu bomo morali imeti konsenz, če bomo hoteli kaj sprejeti. Če pa ugotovimo, da konsenza ni - ne vem, kakšen smisel ima.