Torej, prva šola za gluhe v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1900, imenovala se je Gluhonemica. Leta 1880 je bil dobrotnik Valentin Stanič, duhovnik in plezalec Stanič, ki ga poznamo tudi po planinskih poteh, dobrotnik, ki je pravzaprav začel neko izobraževanje gluhih v znakovnem jeziku. On je trdil, da gluhi rabijo znakovni jezik. Ko pa se je Gluhonemica leta 1900 ustanovila, vsa leta do tedaj je bil znakovni jezik prepovedan. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Mi smo upali, da se bo takrat kaj bolj sistematično spremenilo. Naj povemo, da je država ustanovila tri šolske centre, Portorož, Ljubljana in Maribor. In v vseh teh šolskih centrih je bil znakovni jezik zapovedan. Ljubljana je začela neke korake zdajle pred kratkim, tako lahko rečemo, da zadnjih 20, 30 let se beležijo koraki naprej. Je pa dejstvo, danes gluh otrok, ki gre v šolo za gluhe, na osnovni šoli sploh nima predmeta znakovni jezik. Uči se matematiko, uči se slovenščino, upamo, da učitelji znajo dovolj znakovni jezik. Srž, bom rekel, srž tega je bila pravzaprav bolj na fakulteti, ki morda ni izobraževala pedagogov v znakovnem jeziku. Tako zdaj poročamo, no, da zadnjih nekaj let, zadnjih deset let je predmet znakovni jezik na obeh pedagoških fakultetah, v Ljubljani in Kopru, vendar je to postopek, ki traja.