Hvala lepa.

Predsednik Veršič, povedali ste vse ključne zadeve, tako da, govorili ste iz srca. Mogoče, če sem že pri besedi, no. Zdaj, kot rečeno, no. Dostikrat dobimo vprašanja, zdaj, zakaj pa zdaj v Ustavo, saj imate pa področne zakone in predpise in konvencije in tako naprej, kajne? Torej, res je, torej, tako osebno pravim, pravzaprav, moč in usposobljenost posameznika pride iz nekega izobraževalnega sistema in v Sloveniji že 120 let obstaja izobraževanje gluhih, pa ne vem, če veste, da je bil leta in leta znakovni jezik prepovedan. Gospod Veršič je hodil v šolo, kjer je bil znakovni jezik prepovedan. Ima gluhe otroke, ki niso bili deležni tega izobraževanja v znakovnem jeziku.

Jaz lahko povem za moje starše, ki sta oba gluha, mojemu očetu so vezali roke za hrbet, ker je bil znakovni jezik prepovedan in ta mentaliteta je ostala, ostala še do dandanes, pravzaprav, se čutijo posledice tega in zato, pravzaprav, ko govorimo o slabši usposobljenosti, izobrazbi gluhih, je to posledica tega, da je pač znakovni jezik bil za nekoga učni pripomoček, za nekoga pa nekaj, kar pravzaprav gluhi niti ne rabijo v komunikaciji. Jaz bi tukaj se zahvalil ministrstvu, ki je ob tem tudi pred leti naredilo analizo državne skrbi o položaju gluhih in ravno zaradi najslabše izobrazbe gluhih, je socialni položaj gluhih najslabši med vsemi invalidi.

Torej, kaj bi si želeli na dolgi rok. Za zanimivost naj povem, da v vseh štirih državah Evropske unije so področni zakoni za gluhe in znakovni jezik zelo dobro urejeni, pa so kljub vsemu temu šli v Ustavo. Nekateri pravijo, ja, gremo v Ustavo zato, ker niso zakoni urejeni. Ni res. In kot je rekla ministrica, kajne, je to, bom rekel, neko ustavno varstvo. Dolgoročno pa bi si želeli tri stvari, ki se zdijo mogoče za koga malo smešne, ampak, mi smo veseli, bom rekel, pisma poslancev madžarske in italijanske manjšine, ki pravzaprav s tem predlogom kaže na to, da znakovni jezik s tem postane eden izmed uradnih jezikov – mislim, uradnih… - eden izmed jezikov v Republiki Sloveniji. Tri stvari so pa ključne: želimo si, da se bi naši gluhi otroci učili v šoli, v slovenskem znakovnem jeziku in se učili o slovenskem znakovnem jeziku. To je tako, kot da bi danes mi v šoli ukinili predmet slovenski jezik, saj se ga otroci učijo pri matematiki, slovenščini, zgodovini, saj ne rabimo predmeta slovenski jezik. Tako je tudi danes pri gluhih - če nimaš svojega jezika, nimaš svoje kulturne identitete. En primer lahko povem. Ta trenutek smo na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi ter razpisi razvili 16 tisoč kretenj, naši dve tolmačici uspeta tolmačiti v bazi 16 tisoč kretenj. Pedagoško gledano, otrok v drugem razredu osnovne šole naj bi obvladal približno 15 tisoč besed, uporabljal pa 7 do 8 tisoč. Torej, pojmovni svet jezika gluhih je tako omejen, ampak delujemo maksimalno, kar lahko s sredstvi, ki jih imamo. Druga stvar je, da se prepozna, da je znakovni jezik jezik in da se nehamo prerekati, češ, ali je to komunikacijsko sredstvo ali je to pripomoček, tehnični. Znakovni jezik je jezik, ima svoje zakonitosti, svojo slovnico in svoja pravila. In posledično temu, se pravi, izobraževanje v jeziku in o jeziku, status znakovnega jezika in točka 3, da se tudi umesti razvoj slovenskega znakovnega jezika. Če je znakovni jezik jezik, bi si želeli, da resorno ministrstvo tudi usmeri pozornost na razvoj znakovnega jezika.

Še nekaj vprašanj smo prejeli, gluho-slepi. Naj omenim, da gluho-slepi v Sloveniji uporabljajo različne načine komunikacije, vendar ena izmed komunikacij gluho-slepih je tudi v slovenskem znakovnem jeziku, torej ta se dotika tudi teh oseb, ki imajo hkratno motnjo vida in sluha.

Samo informacijo bi podal. Mi smo na zvezi takoj poslali v vsa društva po Sloveniji dopis, ali imamo med nami kakšne gluhe iz manjšine, ki uporabljajo svoj nacionalni, torej madžarski ali italijanski znakovni jezik. Mi sicer podpiramo pobudo poslancev, poročamo pa, da trenutno nimamo nobenega gluhega, ki bi uporabljal italijanski ali madžarski znakovni jezik na teritoriju Slovenije, imamo pa nekaj teh, ki uporabljajo pa slovenski znakovni jezik.

Rad bi tudi povedal, da je med nami tudi Branko Gornjec, sekretar društva v Pomurju, če bi karkoli potrebovali dodatno, da bi lahko tudi on kaj povedal, kako je to na terenu.

Hvala lepa.