Lepo pozdravljeni.

Jaz sem Natalija Spark, tolmačica za slovenski znakovni jezik in bom danes glas predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, gospoda Mladena Veršiča. Tako da, v bistvu, moj glas, moje besede, so njegove besede.

MLADEN VERŠIČ: Najprej bi se lepo zahvalil, da ste mi dali besedo in pa za sprejem na današnji seji. Moram reči, da sem po eni strani navdušen in zadovoljen, da ste nas sprejeli, saj zame to je zelo pomemben dogodek, ker želimo, zveza oziroma gluha skupnost, da se naš jezik zapiše v Ustavo.

Rad bi se malo vrnil v preteklost. Gre za to, da jaz od majhnega, vse do danes, ko smo leta 2019, nisem jaz imel, niti moji, se pravi, niti otroci gluhi, današnji otroci gluhi, sistematična pouka znakovnega jezika v šolah. Se pravi, da svojega jezika se pravzaprav nisem mogel učiti. Ne obstaja predmeta, ni obstajal takrat in ne obstaja tudi sedaj. Analiza je pokazala, da so gluhi zelo slabo izobraženi. Moram povedati, pravzaprav poudariti, da je samo 1 procent gluhe populacije visoko izobražena, ostali pravzaprav nimamo nobene izobrazbe, ki bi lahko konkurirala na trgu dela.

Če primerjam to z slepimi, ki so enako senzorni v ljudi, jih je približno 14 ali 15 procentov visoko izobraženih. Zakaj je temu tako? Zato, ker oni se lahko izobražujejo po slišni poti, kar je nam ne omogočeno, saj ne slišimo. Posledica ne izobrazbe, pa seveda sami veste, da ne moremo konkurirati na trgu dela, smo slabo zaposljivi ali nezaposljivi, z nizkimi dohodki ali brez dohodkov, na nekih socialnih transferjih. Mi pač želimo se nekako postaviti v bok ostalim invalidom oziroma postaviti na isto raven ostalih invalidov ali celo slišečim – to pa nam omogoča le, če se bomo lahko izobraževali v svojem jeziku.

Zveza društva gluhih in naglušnih Slovenije je član Evropske zveze gluhih in pravijo tudi drugod po Evropi, da že obstajajo 4 države, v katerih je matični znakovni jezik vključen v Ustavo in te države so Finska, Madžarska, Avstrija, Portugalska in upam in želim si, da bomo mi peta država, se pravi Slovenija država, da bomo lahko ponosni na to, da bo slovenski znakovni jezik vpisan v Ustavo. Rad bi pa še poudaril to, da zelo pomembno je, da obstaja predmet slovenski znakovni jezik, kjer se bo učilo o slovenskem znakovnem jeziku, se pravi o sami vsebini slovenskega znakovnega jezika in da postane to sistemsko urejeno, tako na šolah, zavodih, srednjih šolah in pa ne nazadnje, tudi na fakultetah.

Pomembno je tudi, da se uredi sistemsko financiranje za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Moram pa ne nazadnje pohvalit, da v bistvu, čutim, da imamo neko podporo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Pohvalit moram tudi, se pravi, Državni zbor, pohvaliti moram Vlado, saj nas nekako tudi vsi pozitivno sprejemate in verjamem, da nam bo to s skupnimi močni uspelo, da bo slovenski znakovni jezik vpisan v Ustavo.

Še majčkeno bi povedal, jaz vem, da sem bolj počasen, kajne, pa da gre to bolj počasi, ampak ne nazadnje je tudi posledica te moje stopnje izobrazbe, da pa imamo veliko podporo strokovne službe, to je gospod Matjaž Juhart, ki nam pomaga in bo lažje nam vse povedal, to kar mogoče jaz ne morem izraziti, te svoje misli v znakovnem jeziku. Hvala za potrpežljivost in poslušnost.