Hvala.

Mogoče še, ker ni kakšne dodatne želje po razpravi, bom še jaz razpravo povzel.

Zdaj, Državna volilna komisija je na nek način varuh zaupanja v rezultat volitev. Ne glede na to kaj se dotika, kakršnekoli nepravilnosti se ugotovi pri povprečnemu opazovalcu, povprečnemu volivcu, je to na nek način znak za alarm. V tem pogledu je treba vedeti, da se mora Državna volilna komisija prva v vrsti zagotavljati za to, da ohranja zaupanje v svoje delovanje na vseh področjih.

Zdaj, tukaj imamo v drugem dostavku povzetka se mi zdi eden ključen stavek: »Državna volilna komisija ni vpeljala enovite informacijske podpore s katero bi pocenila, poenostavila ter izboljšala informacijsko podporo volilnim in referendumskim opravilom.« Računsko sodišče je predstavilo svoje mnenje. Če sem pravi razumel, direktor Državne volilne komisije pa se s tem mnenjem ne strinja v popolnosti. Državna volilna komisija torej pravi, da ni nujno, da bi pocenila delovanje in nujno, da bi poenostavila ter izboljšala informacijsko podporo volilnim in referendumskim opravilom. Zdaj se mi zdi ključno vprašanje tukaj, da dobimo odgovor tu je, ali torej to drži ali ne drži. Ali bi sistemska ureditev pocenila ali ne bi ocenila ob zelo pomembnem dejstvu ohranitve varnosti in delovanja in zaupanja v sistem. Namreč za Državno volilno komisijo vse kakorkoli v denarju in ceni. Bom eden konkreten primer povedal, ki govori bolj v ne prid mnenju Državne volilne komisije. V letu 2012 je Državna volilna komisija hotela poceniti svoje delovanje s tem, da bi namesto transparentnih glasovalnih skrinjic naredila kar kartonaste glasovalne skrinjice. Bi bili mislim, da edina država kjer ne bi videli, kako polna je glasovalna skrinjica, kaj se notri meče in kaj se potem s to skrinjico tudi zgodi. Drugje so zapečatene, pri nas bi bile papirnate. Tako da stroškovni model ni tu glavni razlog. Tukaj je glavni razlog ohranitev zaupanja in pa sistem, ki bi funkcioniral. Tako da v tem pogledu imamo zdaj na nek način nek spopad, ali pa ne bom rekel spopad, ampak različna mnenja dveh institucij, v katerem verjetno je jasno, da je treba upoštevati mnenje vrhovnega revizorja, tistih, ki porabljajo proračunski denar.

Zdaj, eno vprašanje, ki sicer ni neposredno s tem povezano, ampak poznamo zaplet na volitvah v Kopru, kjer se je v eni uri nehalo osveževati podatke o številu prispelih glasov. Zgolj vprašanje, to je povezano s tem informacijskim sistemom ali to ni povezano s tem informacijskim sistemom? Ja, saj boste na koncu.

Zdaj, v zvezi z porevizijskim poročilom, imam še eno vprašanje, namreč, Državna revizijska komisija tudi govori o tem, da številna porevizijska poročila ne odražajo realnega stanja, ko tisti, ki se ga je preiskovalno nekaj obljubi, potem pa realno tega ne izpelje. Zdaj, ti ukrepi, ki so predlagani in ki jih je potem računsko sodišče označil kot zadovoljive, bodo izpeljavi skladno s časovnico ali ne, torej samo zagotovilo direktorja Državno revizijske komisije, torej, če prav razumem, je bila priprava razpisne dokumentacije, ki jo vodi projektna skupina MJU do 15. 5. 2019 že zaključena. Zdaj, je pa, kot je tudi direktor DVK že izpostavil, zdaj, zelo pomembno obdobje, opozoril je na to, da je leto 2022 super volilno leto. Če sem ga jaz razumel, kolegom iz koalicije je povedal, da prej ni možnosti preverit, če bo sistem deloval, tako da ne vem, razen če ne bo predčasnih volitev, vemo, da so državnozborske volitve edine, ki v tem kontekstu lahko pridejo, do predčasnih volitev. Skratka, da zaključim, jaz bi rad slišal od predsednika oziroma direktorja Državne volilne komisije, oceno o tem, ali je možno pocenit, poenostavit in izboljšat informacijsko podporo z skupnim javnim naročilom – njegovo mnenje? Enako, mnenje, Državne revizijske komisije. In pa to, da bo pač pred super volilnim letom, se tako kot predvideva revizija.

Še kolegica Udovč se je prijavila k razpravi, prosim.