Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!

Poročilo Računskega sodišča o reviziji na Državni volilni komisiji se nanaša na obdobje od januarja 2012 do konca avgusta 2017, kar pomeni pet proračunskih let in osem mesecev šestega proračunskega leta. Zato se mi zdi, da je to tako dolgo časovno obdobje, da lahko izključimo kakršnokoli posploševalno prevaro /?/. Ko sem prebiral to dokumentacijo, sem začel od začetka. In ko sem v takem dramaturškem loku spoznal, da Računsko sodišče opisuje, benevolentno povedano, nesmotrnosti, sem najprej pomislil, če je to vse res in če to vse drži, potem najverjetneje tudi volilni izidi vseh volitev, ki so bile v tem času izvedene, ne morejo biti relevantni. Pa sem šel na konec in sem v mnenju, v zaključnem mnenju Računskega sodišča zasledil tisto, kar se mi zdi najbolj bistveno in je danes predstavnik Računskega sodišča že na začetku povedal, da vse tisto, kar je tu označeno kot nesmotrnost, ni imelo nobenega vpliva na pravilnost izvedbe glasovanja in na pravilnost rezultatov volitev in referendumov. To se mi pa zdi, da je pa tista ključna ugotovitev, ki jo pri tej reviziji velja upoštevati.

Mi smo bili seznanjeni, da Državna volilna komisija ni vpeljala enovite informacijske podpore za izvedbo volitev in referendumov, in to je tudi bistvo celotnega poročila in bistvo očitanih napak, iz katerih tudi izhaja, da pri nabavi tovrstne podpore ni bila učinkovita. Ravno tako ni imela strokovnih podlag za zagotovitev informacijske podpore. Razpisno dokumentacijo je pripravljala pomanjkljivo, vsakokrat je pri komisijah uporabljala uslužbence iz drugih državnih organov, javna naročila je oddajala vselej istim osebam, ni imela strategije informacijske tehnologije, niti taktičnih načrtov za informacijsko tehnologijo, ni imela procesa upravljanja sprememb, ni imela sistema zagotavljanja kakovosti in tako naprej in tako dalje. Za vzdrževanje spletnih strani je najemala zunanje izvajalce, ker ni bila zmožna zagotoviti lastnih ljudi, ki bi to opravljali. Ni imela ustreznih elementov zaščite in varovanja informacij. Jaz mislim, gospe in gospodje, da na tem čisto konkretnem primeru smo doživeli soočenje dveh realnosti - ena je realnost, ki se ji reče zamišljena realnost, druga je pa tista realnost, ki ji rečemo stvarna realnost. Če se poskusim postaviti v vlogo direktorja Državne volilne komisije, je bil soočen z vrhovno revizijsko institucijo te države, ki je oborožena s celotnim arzenalom zakonodaje, podzakonskih aktov, ki točno ve, kako bi določene stvari morale izgledati. Na drugi strani je direktor Državne volilne komisije z vsemi omejitvami, od katerih smo eno danes tudi čisto okvantificirano slišali, se pravi, s šestimi zaposlenimi, z vsemi tehničnimi in predvsem vsemi finančnimi omejitvami. In tu se je treba res vprašati, ali lahko tak organ zadosti vsem tistim pravilom oziroma vsej zakonodaji, ki jo mora izvajati. Očitno je, da glede na število zaposlenih in posebej še, če pogledamo po stanju zaključnih računov proračuna v obdobju od leta 2010 do vključno leta 2018, da ima Državna volilna komisija izredno heterogene odhodke, ki so pač odvisni od tega, koliko volilnih opravil se v določenem letu opravi. Če pogledamo, recimo, leto 2014, ki je bilo volilno izjemno intenzivno, je realizirala 10 milijonov 50 tisoč evrov odhodkov. V letu 2015, ko ni bilo praktično ničesar, je bil realiziran odhodek milijon 400 tisoč evrov. V letu 2018 4 milijone 400 tisoč evrov, za letošnje leto je predvideno ravno tako 4 milijone 500 tisoč evrov. Se pravi, da ima izredno, bi temu rekli, dinamične proračunske odhodke in znotraj tega mora potem tudi ravnati v določenem segmentu, ki se mu reče upravljanje oziroma uveljavljanje enovite informacijske podpore.

Tisto, kar se meni zdi najpomembnejše, je pa porevizijsko poročilo. V vseh treh ključnih zadevah je Računsko sodišče izpostavilo, da je Državna volilna komisija ukrepala na zadovoljiv način, to je pa tisto, kar se mi zdi za epilog najpomembnejše. Se pravi, načrt vseh ukrepov, ki bodo izvedeni za pridobitev enovite informacijske podpore, bi naj bil realiziran do 31. maja prihodnjega leta. Ažuriranje spletnega mesta v službi Državne volilne komisije je zdaj zagotovljeno tudi s strani zaposlenih na Državni volilni komisiji in pa vzorec pogodb za dobavitelje informacijske opreme, v katerem morajo biti vsebovane določbe o obdelavi osebnih podatkov; to je prav tako zagotovljeno. To pa mislim, da je ključno sporočilo. In kar je najbolj bistveno, da je Državna volilna komisija se ustrezno odzvala in da je tudi vrhovni državni revizor to njeno odzivanje ocenil kot zadovoljivo.

Hvala lepa.