Ne, limit porabe je 870 milijonov, za 270 milijonov gre pa za prekoračitev. Da ne bo nejasnosti. Vse skupaj pa je nekaj čez milijardo itd.

Tako, da iz tega zornega kota Vlada naredila tistega, če govorim vsebinsko, Vlada ni naredila tistega ekonomskega napora, ki bi ga dejansko lahko naredila. In seveda takrat, ko se je to dejansko sprejemalo, odlok itd., je prišlo do tega, da ni bilo podatkov za leto 2020 in leto 2021.

Z drugimi besedami lahko rečemo, da presežek državnega proračuna, gre za presežek državnega proračuna, je premajhen, da bi lahko zagotovili stabilnost javnih financ. In zaradi tega, če sedaj govorimo o zakonitosti in ustavnosti in da se vrnem seveda na ta pravni del, je ta predlog, da se enostavno presodi o proračunu in proračunskih aktih popolnoma legitimen in legalen. Predpisi, ki jih določa ustava v 148. členu in posledično Zakon o fiskalnem pravilu dejansko omogočajo, da delujejo javne finance v vseh treh temeljnih funkcijah. To je v prerazdelitveni, stabilizacijski in alokacijski. To je dejansko treba zagotoviti in v okviru tega voditi vzdržno vodeno proračunsko politiko. Rešitev takšna ali drugačna Ustavnega sodišča bo pokazala oziroma trasirala pot za naprej, zaradi tega ker imajo ustavne odločitve neko vrednost za naprej.

Če želimo zagotoviti ustrezne stabilne javne finance, potem mislimo, da je treba to pot postaviti tako, da bo to zagotavljala tudi v prihodnje. In še enkrat. 3. člen Zakona o fiskalnem pravilu, kjer govorimo o tako imenovani švicarski formuli, dejansko določa to, da je treba proračunske dokumente, akte, zakone itd., gledati dejansko kaj se zgodi ob njegovem sprejemu. Ker če bomo gledali takrat, ko se to že izvrši, ponavljam, predsednik, potem bomo dejansko prišli do tega, da bomo prišli v krizo in morda čez deset, pet let ugotavljali, da je bila kršena Ustava oziroma Zakon o fiskalnem pravilu. Toliko. Hvala lepa.