Hvala lepa, predsednik. Minister, kolegice in kolegi ter ostali predstavniki Vlade! Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija sta vložili zahtevo za presojo proračunskih aktov, tako Zakon o izvrševanju proračuna, samega proračuna za leto 2019, odloka in seveda nekatere druge povezane s proračunom dokumente. Seveda je v zahtevi za ustavno presojo teh aktov točno navedeno, za katere akte gre. Ne glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe od posebnosti akta proračuna, da tako rečem, govorimo tukaj še o ostalih aktih, tudi o Zakonu o izvrševanju proračuna itd.

To smo naredili na podlagi Ustave in to smo naredili na podlagi zakonov. Zato protestiram proti temu, da se te akte imenuje neumnost, kot je sedaj povedala gospa Zabertova. Mi delamo v skladu z Ustavo in mi delamo, tukaj je bilo pač rečeno, da je ustavna presoja proračuna je neumnost. Mi delamo v skladu z zakonodajo Republike Slovenije. To niso neumnosti, zato imamo vso pravico, ker nam to omogoča ustava in zakonodaja. Seveda je legalno in legitimno, da to naredimo. Ne samo zato, ker nam to določa ustava in ker nam to določajo zakoni, ampak tudi zaradi tega, ker je to nujno tudi z ekonomskega zornega kota in tudi z zornega kota zagotavljanja stabilnosti javnih financ. Kajti stabilnost javnih financ zagotavljajo tudi na dolgi rok seveda večjo blaginjo ljudi.

In danes, kot razumem to sejo, mislim, lahko jo nekateri za to pač izkoristijo in govorijo in se oni postavijo na piedestal Ustavnega sodišča in govorijo kaj je neumnost in kaj ni neumnost, ker danes govorimo o dveh mnenjih, ki jih je Zakonodajno-pravna služba in Vlada napisala na podlagi prošnje, zahteve, kakorkoli vzamete, ustavnega sodnika oziroma Ustavnega sodišča, kar je v skladu s postopkom. Mi se kot predlagatelji s tema dvema mnenjema ne moremo strinjati. Ne rečemo, da se pisci teh mnenj niso poglobili v celotno zadevo, vendar mi menimo, da 3. člen Ustave, se opravičujem, 3. člen Zakona o fiskalnem pravilu določa tako imenovano švicarsko formulo na podlagi katere se govori o, če želite, vnaprejšnjem določanju pravnih aktov s skladu z 148. členom Ustave in 148. člen Ustave govori o tem, da morajo biti prihodki izenačeni z odhodki brez zadolževanja itd. Sedaj nisem citiral, sem prosto povedal samo delno smiselno vsebino 148. člena Ustave Republike Slovenije.

Z drugimi besedami, če mi tako kot v teh dveh mnenjih je napisano, govorimo o tem, da je srednjeročno obdobje, obdobje nekih let vnaprej itd., katerokoli to obdobje že to je, potem enostavno fiskalno pravilo izgubi svoj smisel. Cela država bo prej v krizi, se bo prej zgodila dejansko totalna kriza in šele potem bo nekdo ugotovil, da morda pa za nazaj neki proračuni dejansko bili v skladu s fiskalnim pravilom in v skladu 148. členom. To pomeni popolno neoperativnost Zakona o fiskalnem pravilu. In tisto, kar se je dogajalo v preteklosti o tem kako so se javno finančni prihodki in izdatki in zadolževanja ter drugi elementi javnih financ obravnavali, ima svoj zgodovinski pomen. Vendar je nepomemben v tolikšni meri, da v tistem obdobju ni bilo 148. člena Ustave in predvsem ni bilo Zakona o fiskalnem pravilu, ker lahko mi govorimo tudi o tem, da gre za neobvezujoče mnenje, kot vi pravite, Fiskalnega sveta, ampak Ustava pa je obvezujoča. In ne glede na strokovno mnenje Fiskalnega sveta je samo Fiskalni svet eden izmed tistih najbolj poklican, da ocenjuje dejansko javne finance.

Če sedaj govorimo o teh javnih financah, za kar pravzaprav po sami vsebini gre, govorimo o tem, da je ta najbolj strokovni svet, Fiskalni svet, ugotovil, da gre za dolgoročno povečanje izdatkov. In če govorimo o odloku, potem govorimo tudi o tem, da za tisto leto Vlada ni dala triletne napovedi. Tudi o tem govorimo. Ni dala. Kar pomeni, da je manko. Kar pomeni, da tam je nič. Ampak Fiskalni svet govori o kvalitativnem in kvantitativnem ravnovesju, ki bi moralo biti tukaj doseženo in za strukturni primanjkljaj 270 milijonov. In če govorimo o srednjeročni dimenziji, ravno s tega zornega kota, Fiskalni svet govori o tej srednjeročni dimenziji, da dejansko tukaj niso izpolnjeni pogoji. Gre za ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko in tveganja, da bo prišlo do zmanjšanja gospodarske aktivnosti so velika in zato so tveganja za javne finance še toliko večje. Kajti izdatkov, trajno povečanje izdatkov proračuna, ne spremljajo strukturne reforme, ki bi dejansko zagotavljale stabilnost teh javnih financ. In s tem, ko prekoračuje Vlada limit porabe 870 milijonov evrov, gre enostavno po mnenju Fiskalnega sveta oziroma po mnenju predstavnikov….