Hvala za besedo. Lep pozdrav predstavnikom Vlade in poslankam in poslancem. Razpravo bom enostavno začela z največkrat slišano besedo kar se tiče ustavne presoje rebalansa proračuna in to je neumnost. Za to obstajata dva razloga in to sta ekonomski in pravni. Če se vrnem nazaj na očitke predlagatelja oziroma opozicije ob sprejemanju rebalansa, da Vlada ne posluša opozoril Fiskalnega sveta, ki je ocenil, da je rebalans za leto 2019 presega zgornjo mejo dovoljenih proračunskih izdatkov za 270 milijonov in s tem krši zakonsko fiskalno pravilo in da je zaradi tega potrebna ustavna obtožba najprej predsednika Vlade, kasneje pa so se odločili za ustavno presojo vseh proračunskih aktov za leto 2019.

Vsi ti očitki in prikazovanja neskončne neodgovornosti Vlade so se kmalu razvodeneli, saj so se nekateri ključni parametri v formuli fiskalnega pravila, saj je za izračun dovoljenih izdatkov in dovoljenega odstopanja strukturnega salda spremenili in tako je Fiskalni svet v novi oceni skladnosti predloga okvira za pripravo proračuna sektorja država za obdobje 2020-2022 ugotovil, da so izdatki skladni z domačim fiskalnim pravilom in da kar naenkrat tudi ni več neskladja s fiskalnim pravilom glede na projekcije izdatkov proračuna za 2019. Sicer v oceni skladnosti Fiskalni svet ni zapisal izrecno, da neskladja ni več, ampak je šele na moje izrecno vprašanje na seji odbora bilo odgovorjeno, da če bi bila v odloku okvira za leto 2019 številke, ki so navedene v paktu stabilnosti, potem takšne neskladnosti s fiskalnimi pravili ne bi mogli ugotoviti. Se pravi, če zaključim, je rebalans proračuna v skladu s programom stabilnosti 2019 in skladen s fiskalnim pravilom.

Če bi prišlo do odločanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije, bi šlo za oceno za naprej, saj vemo, da je značilnost proračunov taka, da se iztečejo vedno drugače kot so načrtovani. V zadnjih letih je bila dejanska realizacija vedno boljša od načrtovane, saj se pri načrtovanju vedno zasleduje načelo konservativnosti. Torej, gre za presojo, če je nekaj skladno ali ne, relevantna zgolj in samo ekspost ocena, se pravi časovna usklajenost prej in potem.

Glede pristojnosti Fiskalnega sveta in ocen, se mi zdi pomembno, da ima Fiskalni svet nalogo preveriti korektnost ocen, hkrati pa ali so proračuni izvršeni v skladu s fiskalnim pravilom. Gre torej za tako imenovane ocene za naprej in za nazaj in iz dosedanjih ocen za nazaj je bilo vedno razvidno, da so bili proračuni izvedeni skladno s fiskalnim pravilom. Za naprej pa seveda Fiskalni svet vedno opozarja na nevarnost neskladnosti, kar je tudi prav. Enako dela tudi Evropska komisija v svojih ocenah. Pri ocenah proračunskih načrtov praviloma ocenijo, da obstoji nevarnost kršitve pravil, ne pa da je ta kršitev tudi nastala. Enako je treba tudi razumeti stališča Fiskalnega sveta z naprej ocenami, se pravi z eks-ante? ocenami. Se pravi, dejanska kršitev načela srednje uravnoteženosti bo lahko ugotovljena šele za nazaj, zato ustavna presoja odloka in rebalansa proračuna ni smiselna, saj je mogoča šele potem, ko je zadevno proračunsko leto minilo.

Predlagatelj se opira tudi le na delček zgodbe, na rebalans leta 2019, torej na eno leto, medtem ko Ustava govori o srednjeročni uravnoteženosti in kako naj Ustavno sodišče presoja srednji rok, če gre samo za eno leto. Predlagatelj se opira tudi na spremembe odloka samo v delu, ki zadeva državni proračun in proračune občin. Torej, le dve enoti sektorja država, medtem ko tudi ustavna določba določa, da morajo biti proračuni srednjeročno uravnoteženi in zajemati celoten sektor država.

In kaj bi pomenilo, če bi Ustavno sodišče Republike Slovenije sledilo predlagateljem in odpravilo rebalans ter razveljavilo odlok? Potem bi prišlo do kršitve drugih z ustavo zagotovljenih pravic. Mi imamo sprejeti proračun za leto 2019, vendar v njem ni na razpolago dovolj sredstev o obsegu, ki bi omogočali izpolnitev o obsegu, ki bi omogočali izpolnitev vseh zakonov in drugimi predpisanimi določenih obveznosti. Predlagatelji zahtevajo tudi odpravo odloka v celoti. To gre verjetno za pomoto, kajti takšna odprava odloka bi pomenila, da sploh nismo skladni z Zakonom o fiskalnem pravilu, ki določa, da potrebujemo triletni odlok o fiskalnem okviru in da zgornjo mejo izdatkov sploh nimamo.

In na koncu še pravni vidik. Da ustavna presoja rebalansa in odloka že iz formalnega razloga ni mogoča, ker navedena akta nista zakonska akta, kar opozarja tudi ZPS in Vlada. A s tem naj se ukvarjajo pravniki. Hvala.