Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V zvezi z vloženo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 in zahtevo za oceno ustavnosti zakonitosti rebalansa proračuna za leto 2019 in odloka v okviru za pripravo proračuna sektorja država za obdobje 2018 do 2020, je Vlada sprejela mnenje, s katerim se je opredelila do navedb vlagateljev zahteve.

Najprej pravni vidik. Vlada je v mnenju, ki ga je pripravila, izpostavila predvsem vprašanji o tem ali ob upoštevanju narave odloka in rebalansov Ustavno sodišče sploh pristojno za presojo navedenih dveh aktov. Pri tem je izpostavila, da je Ustavno sodišče pristojno za presojo tistih pravnih aktov, ki vsebujejo splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti, da pa tako odlok kot tudi rebalans tovrstnih pravnih norm ne vsebujeta. Da navedemo, tako izhaja tudi iz odločbe št. U1-40/96, v kateri Ustavno sodišče ugotavlja, da proračun kot pravni akt učinkuje kot pooblastilo proračunskim uporabnikom, saj določa finančne okvire njihovega delovanja, da pa na pravna razmerja med temi organi in neoblastnimi subjekti, pravnimi in fizičnimi osebami, neposredno ne vpliva, saj ne določa, spreminja oziroma odpravlja pravic ali obveznosti neoblastnih subjektov. Prav tako Ustavno sodišče v že navedeni odločbi ocenjuje tudi, da formalna obveznost 87. člena Ustave ne velja za tiste odločitve, ki ne določajo pravic in obveznosti državljanov ter drugih oseb ter tudi, da glede na to, da proračun ne določa pravic in obveznosti državljanov in drugih pravnih oseb, proračuna ni treba sprejeti v obliki zakona.

Nadalje ekonomski vidik. Nadalje je Vlada v mnenju izpostavila vlogo fiskalnega sveta. Pojasnjeno je, da načrtovanje uravnoteženost javnih financ temelji na parametrih, ki se jih ne da neposredno opazovati, omeriti, ampak se jih lahko samo načrtuje oziroma ocenjuje. To pa pomeni tudi, da je končna realizacija lahko drugačna od načrtovane. Fiskalni svet je kljub pomembni vlogi, ki jo ima na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu pri sprejemanju proračunskih dokumentov pristojen za pripravo ocen, ne pa tudi za dokončno ugotovitev tem ali so proračunski načrti pripravljeni v skladu s fiskalnim pravilom. Pri pripravi proračunskih dokumentov, torej gre za tako imenovane ocene za naprej ex-ante, na podlagi katerih Fiskalni svet lahko ob upoštevanju bodočih, negotovih dejstev predvidi, da v danem trenutku obstoja nevarnost kršitve pravil, ne pa da je kršitev sama po sebi že nastala.

Vlada v mnenju pojasnjuje tudi, da Fiskalni svet svoje cilje dosega predvsem prek obveščanja osveščanja širše javnosti, oblikovalcev javnega mnenja ter ostalih deležnikov o pomenu zagotavljanja dolgoročno vzdržnih javnih financ. Navedeno pomeni, da je kljub temu, da je treba ocene Fiskalnega sveta obravnavati zelo resno. To pomeni, da ne bi bile njihove ocene zavezujočega značaja. Pri tem pa ni dvoma, da se mora Vlada do ocen Fiskalnega sveta opredeliti.

Vlada je v mnenju pojasnila tudi, da je pojem srednjeročnost povezan z položajem gospodarstva glede na gospodarski cikel in prihodnje pripovedi, ki jih pripravlja URMAR ter tudi, da pri pripravi proračunskih aktov ni mogoče upoštevati zgolj ene napovedi v enem obdobju. Upoštevajo se tudi napovedi, ki jih pripravijo mednarodne institucije, Gospodarska zbornica, instituti. Prav tako je pojasnjeno, da je matematično fiksno določiti cikle. V več kot 100-letni zgodovini spremljanja gospodarskih ciklov v ZDA je na primer povprečno trajanje gospodarske ekspanzije 41 mesecev, medtem ko trenutna traja že 118 mesecev.

Pri načrtovanju srednjeročne uravnoteženosti ne gre samo za matematične izračune opravljene na podlagi podatkov v preteklem letu in napovedi za prihodnja leta, ampak so zelo pomembni tudi drugi dinamični dejavniki. Predvsem pa je treba ugotoviti, da srednjeročne uravnoteženosti ni mogoče ugotavljati izključno na podlagi podatkov posameznega leta, npr. rebalansa 2019, temveč se srednjeročnost ugotavlja v daljšem časovnem obdobju.

V mnenju Vlade je bilo treba izpostaviti tudi posledice za primer, če bi Ustavno sodišče dosledno sledilo predlogu vlagateljev, ker ti predlagajo naj Ustavno sodišče odpravi odlok okvirov za pripravo proračunov sektorja država. Za obdobje 2018 do 2020 bi takšna odprava odloka pomenila, da Slovenija nima več določenih zgornjih mej izdatkov. Če bi tudi v primeru odločitve, da se odlok odpravi, Ustavno sodišče določilo rok, v katerem bi morala Vlada pripraviti nov odlok za leto 2019, bi to pomenilo, da bi takšen odlok lahko sprejeli najprej v tretji četrtini leta 2019.

Hkrati bi ob upoštevanju že realiziranih izdatkov v letu 2019 takšna zaveza brez dvoma pomenila drastični poseg v druge ustavno varovane pravice, predvsem ustavne pravice posameznikov.

Razveljavitev rebalansa za leto 2019 pa bi pomenila, da je treba nemudoma sprejeti spremembe zakonov, s katerimi bi drastično posegli tudi v druge ustavno varovane pravice kot so transferji, štipendije itd. Prav tako bi bilo treba na podlagi razveljavitve rebalansa zmanjšati sredstva občinam in drugim uporabnikom, ki se financirajo iz državnega in občinskega proračuna. Pri tem ne gre pozabiti, da so na podlagi rebalansa proračuna uporabniki proračuna s konkretnimi pravnimi akti, odločbami, sklepi, že prevzeli pretežen del obveznosti za koledarsko leto 2019.

V zvezi s predlogom vlagateljev zahteve, po katerem naj bi Ustavno sodišče naložilo uskladitev 1., 3., 5., 29. in 30. člena ZIPRS, je Vlada v svojem mnenju izpostavila nejasnost predloga za spremembe, saj zahteve vlagateljev ni mogoče ugotoviti vsebine, ki bi lahko imela vpliv na srednjeročno uravnoteženost proračuna. Ker je s predloga vlagatelja zahteve po spremembi ZIPRS 2018 in 2019 izhaja iz zgolj pavšalne trditve, da so posamezne določbe ZIPRS 2018 in 2019 skladne z določbami Ustave, se do takšnih opredelitev ni mogoče opredeljevati.

Na podlagi vsega povedanega je Vlada sprejela mnenje, iz katerega izhaja, da vlagatelji zahteve razlogov za neustavnost odloka, rebalansa in ZIPRS 2018 in 2019 niso izkazali in da protiustavne posledice v povezavi z navedenimi akti niso nastale, posledično pa je tudi zahteva vlagateljev v celoti neutemeljena. Hvala.