Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje, ki je podlaga za odgovor Državnega zbora kot stranke v postopku pred Ustavnem sodiščem.

Mnenje je razdeljeno na dva dela. V prvem se opredeljujemo do procesnih predpostavk, v drugem smo pripravili odgovor po vsebini.

Zavzeli smo naslednja stališča. Rebalans in okvir nista predpisa, ker ne vsebujeta splošnih in abstraktnih pravnih norm in navzven ne povzročata pravnih učinkov. Zahteva glede zakona je zgolj pavšalno obrazložena, ker so zgolj našteti členi, ki naj bi izvrševali proračun. Ni pa navedeno zakaj naj bi ti členi pomenili protiustavnost zakona. ZIPRS ima namreč naravo samostojnega zakona, svojo pravno moč in zato ni protiustaven samo zato, ker izvršuje proračun.

Po vsebini smo ovrgli očitke, da sta rebalans in okvir protiustavna in nezakonita.

Protiustavnost ni izkazana, ker pomen v ustavi določenega načela srednjeročne uravnoteženosti proračuna države brez zadolževanja ni v spoštovanju najvišje še dopustne meje obsega … sektorja država, ampak v tem, da so proračuni države uravnoteženi na srednji rok, to je skozi celotno dolžino gospodarskega cikla, ki zajema tako ekspanzijo kot tudi kontrakcijo ali recesijo in v tem, da se v tem času ne ustvari dodaten javni dolg. Zakon o fiskalnem pravilu notranje pravno ni del Ustave samo za to, ker je bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh poslancev in ga je mogoče razložiti neodvisno od zakonske ureditve zakona o fiskalnem pravilu, ki to načelo izvaja.

Ni izkazano, da bi lahko izpodbijani akti ogrozili vzdržnost javnih financ do te mere, da država svojih javnofinančnih obveznosti ne bi mogla izpolnjevati ali da bi lahko tako sploh prišla v zamudo ali da bi se lahko povečal javni dolg.

Nezakonitost ni izkazana, ker ni utemeljena kršitev 3. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Ta bi bila lahko ugotovljena šele, če bo v letu 2019 strukturni saldo sektorja država nižji od referenčne? vrednosti s tako imenovanega fiskalnega pakta oziroma če na srednji rok strukturni saldo sektorja država ne bi bil najmanj izravnan.

Ocene skladnosti se spreminjajo tudi tekom proračunskega leta, ker so odvisne od javnofinančnih ukrepov, s katerimi je mogoče javno porabo usmerjati in makroekonomskih gibanj, kar se je pokazalo tudi pri zadnji oceni fiskalnega sveta glede programa stabilnosti in okvirje za obdobje od 2020 do 2022. Ocenjevanje zakonitosti okvirja in rebalansa zgolj s trenutka, ko sta bila sprejeta in na podlagi posamične ocene fiskalnega sveta zato ne upošteva dinamičnosti javnih financ, zanika srednjeročno naravnanost izvajanja fiskalnega pravila. O kršitvi določb 3. člena zakona pa sklepa preuranjeno.

Ocene fiskalnega sveta niso zavezujoče, ker imajo pravno naravo mnenja. Fiskalni svet pa je strokovno strokoven, samostojen in neodvisen, vendar posvetovalni organ, ki naprej usmerja fiskalno politiko. Če bi bile ocene zavezujoče, smo utemeljili, da bi to pomenilo kršitev načela delitve oblasti.

Opisali smo tudi nadzorne mehanizme … spoštovanje fiskalnega pravila zaradi katerih je fiskalno pravilo izvedeno učinkovito. Hvala.