Hvala.

Poglejte, v Slovenski nacionalni stranki smo poslali amandma, pa ga ne bom bral, ker ste ga vsi dobili v gradivu, tako bom dal še dodatno obrazložitev.

Največji problem, ki ga vidimo v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke, je v tem, da obe sodbi, ki sta del vladnega gradiva, obravnavata primere evropskih državljanov. V eni sodbi zadeva odločitev dansko-nemškega pravnega reda, v drugi sodbi pa špansko-belgijskega pravnega reda. V obrazložitvi gradiva, ki ga imamo pred sabo, pa Vlada zapiše, da je treba sprejeti predlagano spremembo Zakona o osebnem imenu zaradi globalizacije in množičnih migracij. V kontekstu tega pojasnila je več kot očitno, da se množične migracije nanašajo na globalizacijo, torej na migracije z afriške in azijske celine in nikakor ne na migracije znotraj EU, ki morajo biti dopuščene glede na prost pretok oseb. Tudi zakon je napisan v smeri, da se prizna črkovno ime, ki so značilna za ljudi omenjenih celin in nikakor ne za Evropejce. Pametne države so že opozorile na to, da se od nobene države članice ne sme zahtevati, naj prizna imena, ki so bila njenim državljanom dana v skladu s tujim pravom, če ta imena niso v skladu z zgradbo nacionalnega jezika države, ki je bistven sestavni del njene narodne dediščine. Na področju osebnih imen je še kako pomemben vidik nacionalnega jezika in je tako že samo sodišče EU priznalo, da je naložitev jezikovnih pravil lahko upravičena (primer zadeva Bulgakov proti Ukrajini).

Določitev imena osebe sodi na področje prava osebnega statusa in nima nobene zveze s pravom EU. Treba je tudi izpostaviti Mednarodno komisijo za osebni status, CIEC, vendar v isti sapi poudarjam, da nobene konvencije te mednarodne organizacije ni ratificiralo več kot sedem držav članic. Predstavnika Vlade zato sprašujem, katere in koliko konvencij CIEC je ratificirala Republika Slovenija. Bi prosil za odgovor.

Hvala.