Govor

Aleš Cantarutti

Hvala lepa, predsednik. Hvala za besedo. Torej, Svet Evropske unije za konkurenčnost, industrija, enotni trg, vesolje, bo potekal v ponedeljek 27. 5. 2019 in v torek 28. 5. 2019. Kot vodja delegacije se bom udeležil sam. Dovolite mi torej nekaj povzetkov stališč Slovenije za zasedanje Sveta.

Najprej pod preverjanje konkurenčnosti točka 3. Evropski svet in Svet za konkurenčnost pozivata Evropsko komisijo k pripravi sodobne, ambicioznost in v prihodnost usmerjene celovite dolgoročne strategije Evropske unije za industrijsko politiko. Države članice se na splošno strinjajo, da obstaja potreba za novi strategiji industrijske politike. Zdi se, da imajo tudi skupen pogled na številne prihodnje prednostne naloge na tem področju in seveda države članice na splošno poudarjajo pomen inovacijske politike in potrebo po večji hitrosti pri sprejemanju novih idej in modelov, razvoju novih tehnologij, umetne inteligence in vse kar pravzaprav prinašajo sodobni časi na področju izzivov industrije.

Stališče Republike Slovenije. Menimo, da je ključno, da bomo politiko enotnega trga in industrijsko politiko zasnovali in razvijali tako, da se bosta medsebojno lahko krepili, zagotavljali sinergije in da bosta skupaj močnejši.

Tukaj bi dodal, da se mi zdi zelo pomembno, da bo nova industrijska politika usklajena tudi s podnebnimi cilji 20-50, ki govori o ničelni stopnji emisij CO2. Mislim, da je to dosegljivo, da pa morajo biti politike potem znotraj Evropske unije usklajene. Naj povem, da je bila o tem dosti obsežna razprava na neformalnem zasedanju Sveta za konkurenčnost v Bukarešti pred štirinajstimi dnevi. Moram reči, da so tukaj tudi stališča članic zelo poenotena, vsaj kar se tiče, da so te politike nekje sinhronizirane, ker bodo tako cilji lažje dosegljivi.

Pod točko 4 bo potekala razprava o enotnem trgu. Sklepi Sveta poudarjajo pomen dolgoročne vizije in zavezanost Evropske unije in inštitucij Evropske unije kot tudi držav članic za razvoj globalno konkurenčnega enotnega trga za nadaljnji uspešen korak trajnostno in digitalno visoko razvijajoče Evrope, je potreben ekonomsko, okoljsko, socialno usmerjen program, lahko rečemo temu tudi strategija, ki bo podprt z ustreznimi investicijskimi ukrepi za usklajene inovativne razvojne pristope na vseh omenjenih področjih. Slovenija podpira pomen nadaljnjega razvoja čezmejnega delovanja ponudnikov storitev, kajti zlasti na področju storitev pogrešamo med drugim bolj koherenten pristop pri razvoju vseh relevantnih politik in posledično bolj sorazmernih regulacij, ki na razvoj storitvenega sektorja močno vplivajo. Brez celovitega pristopa ne moremo pričakovati bistvenega premika zlasti v razvoju čezmejnega delovanja podjetij.

Ob tem naj omenim, da spet na tem že omenjenem neformalnem Svetu za konkurenčnost pred štirinajstimi dnevi, so bili v fokusu oziroma ena izmed točk je bila tudi točka evropski start-ep, skej up podjetja?, torej tista, na katerih tudi temelji en del prihodnjega razvoja Evropske unije in zanimivo je bilo njihovo stališče do enotnega trga. Izpostavljene so bile številne ovire, ki še vedno obstajajo kljub temu, da imamo pravno to področje dokaj dobro že podprto. Kažejo pa se v praksi potem ovire, določene pomanjkljivosti še v sami implementaciji, tako da mislim, da je bila ta razprava zelo pomembna. Mnenje podjetij, ki so neobremenjena, ki živijo na trgu vsak dan, tudi zelo zanimivo in koristno po mojem mnenju.

Naj povem, da bo, če govorimo sedaj o prihodnjem predsedovanju Sveta Evropske unije in trojki, da bo ena izmed prioritet Nemčije prav ta, dovolj ali pa imamo pravne podlage dobro postavljene, v teoriji smo močni, vemo kaj bi radi z enotnim trgom, ampak treba je to implementirati. Moram reči, da se s tem globoko strinjam.

V Sloveniji pa razmišljamo, da bi v fokus tudi našega predsedovanja, druga polovica 2021, umestili prav storitve in čezmejno opravljanje storitev na enotnem trgu. Tudi tukaj so še veliki izzivi, ki pa verjamem, da jih bo v tem obdobju do našega predsedovanja še marsikaj zgodilo,ampak v kolikor bo ta potreba, bomo mi to še dodatno nadgradili.

Točka 5. Sklepi o prihodnji industrijski strategiji vizija 2020-2030. Ti sklepi ponovno izpostavljajo ključno vlogo industrije za trajnostni razvoj, zaposlovanje, razvoj v Evropi še posebej v luči globalizacije, digitalizacije in klimatskih sprememb. V Sloveniji seveda pozdravljamo namen romunskega predsedstva, da ponovno izpostavi pomen priprave prihodnje industrijske strategije in Evropske unije ter pričakovanja držav članic v zvezi s časovnico, njene priprave ter glede vloge evropske komisije. Tukaj naj poudarim, da ta razprava res poteka praktično na vsakem zasedanju Sveta za konkurenčnost. Z vidika Slovenije je to zelo pomembno tudi zaradi tega, ker smo ena bolj industraliziranih držav, če merimo prihodke industrije v bruto družbenem proizvodu Slovenije. Moramo biti in smo aktivno vključeni v to razpravo in tudi nekatera naša izhodišča, kot denimo, da ne smemo dovoliti, da bi prihodnja industrijska strategija Evropske unije dovoljevala, da tako rečemo, dvotirnost v smislu, da so nekatere države centralne, nekatere, ki smo bolj ob robu pa dobavitelji, da tako rečem, za to industrijo. To bo potrebno še precej razprave o tem in tudi nekako se mi zdi modro uravnotežiti.

Točka 6. Potrditev sklepov Sveta Evropske unije o konkurenčnosti turističnega sektorja kot gonilne sile za trajnostno rast, delovna mesta, socialno kohezijo v Evropi uniji v naslednjem desetletju. Pri tem se Slovenija strinja, da ima sektor turizma velik pomen v strukturi gospodarstva Evropske unije, predvsem zaradi izjemnega multisektorskega značaja te gospodarske dejavnosti. Turizem je pred velikimi izzivi, ki jih zahtevajo sodobni trendi, med katerimi izstopa predvsem potreba po nagli digitalizaciji sektorja in ohranjanju trajnostnega in odgovornega razvojnega koncepta, da bi se ohranila konkurenčnost in prepoznavnost Evropske unije kot vodilne globalne destinacije. Tako da Slovenija podpira tudi sprejem sklepov Sveta Evropske unije o konkurenčnosti turističnega sektorja kot gonilne sile za trajnostno rast, delovna mesta in že omenjeno socialno kohezijo.

Pod razno, točka 7, bo obravnavan paket za pravno družbo. Tukaj Republika Slovenija podpira nadaljnjo harmonizacijo prava družb Evropske unije. Menimo, da je zaradi vse širše uporabe digitalnih tehnologij in rešitev ter čezmejnega poslovanja družb nujno potrebna za zagotovitev jasnega, predvidljivega, primernega pravnega okvirja, ki bo prispeval k enotnemu delovanju ter ustvarjanju globljega, spodbudnega in pravičnejšega enotnega trga.

Tukaj bi omenil še direktivo o posodobitvi pravil Evropske unije o varstvu potrošnikov. Tudi ta bo obravnavana. Boljša zakonodaja, informacija predsedstva za udeležence ponedeljkovega sveta.

Naj omenim še in izpostavim drugi dan področje vesolja. Točke 8, 9 in 10. Beseda bo tekla o krepitvi vloge Evrope kot globalnega akterja na področju vesolja, evropske vesoljske politike in pa vesolja kot omogočitveni dejavnik. Tudi v tem primeru Slovenija podpira predlog sklepov, ki se nanašajo na to področje. Zavedamo se pomen vlaganj v vesoljski sektor z vidika družbenega in gospodarskega vpliva. Naj ob tem povem, da se je prav včeraj minister Počivalšek srečal na sedežu Evropske vesoljske agencije ESSA v Parizu z generalnim direktorjem Wernerjem?. Govorila sta o dosedanji vlogi Slovenije kot pridružitveni članici. Veste najbrž, da je Slovenija kot pridružena članica v ESSO vstopila decembra leta 2016, da je naša ambicija, da po petih letih, to je nekakšno takšno predhodno obdobje, postanemo polnopravna članica. V tem obdobju, v teh nekaj letih, so slovenska podjetja, ker tukaj gledamo seveda interes našega članstva iz dveh vidikov, eden je znanstveno-raziskovalni, drugi popolnoma gospodarski, podjetniški. Dvanajst podjetniških pogodb so slovenska podjetja podpisala v tem obdobju ESSO v skupni vrednosti nekaj več kot 4 milijonov evrov. Predvsem so ob tem pomembni še multiplikativni učinki, ki nastanejo s sodelovanjem slovenskih, s tem, da dobijo naša podjetja priložnost sodelovati v teh projektih Evropske vesoljske agencije. Tukaj se potem res odpirajo naprej lepe priložnosti. Ob tem je bilo podpisanih tudi nekaj sporazumov konkretnih pogodb z raziskovalnimi institucijami v Sloveniji znotraj ESSE. Mislim, da je skupna vrednost teh pogodb okoli 700, 800 tisoč evrov. Torej, začetki vsekakor zelo obetavni. In moram reči kakor imam prvo informacijo od ministra, da je tudi generalni direktor pohvalil slovenska podjetja, slovensko znanost na tem področju. Res imamo kaj pokazati, še posebej v določenih nišah, kjer smo res, lahko rečem, kar globalno konkurenčni in to me še posebej veseli.

Ob tem, še enkrat, izpostavljam dejstvo, da bo Slovenija konec avgusta oziroma v začetku septembra poslala v vesolje prva dva nanosatelita. To mislim, da je še en pomemben korak ne samo na simbolni ravni, ampak tudi konkretno, ker bosta namenjena opazovanju zemlje in tukaj vidimo koristi predvsem glede ujm, gozdov in okolja itd. Kar nekaj priložnosti in oba sta plod našega slovenskega znanja. Toliko o tem. Hvala lepa.