Najlepša hvala. Tisto, kar je za ta del, ki je zelo pomemben pravzaprav, znotraj svetovne ureditve. Pomembno je, tukaj se vidi, vsaj kar se Svetovne trgovinske organizacije tiče, kako pomembna je Evropska unija, ki je še edina, ki lahko ohranja obstoječa pravila. Zaradi tega je zelo važno, da vemo do kod je možno znotraj takšnega dogovarjanja tudi konstruktivnega z Združenimi državami Amerike iti. Po eni strani najverjetneje obstajajo neke rdeče črte preko katerih Evropska unija ne bo šla. To je dobro. Po drugi strani pa obstaja rdeča črta, kjer pa Slovenija mora skrbeti za svoje interese na tistih točkah, ki se same trgovine kot take ne dotikajo, se pa dotikajo samih naložb kot takšnih, kjer imamo še vedno, tudi ko so zadeve urejene znotraj pravnega reda Evropske unije, pač pride odgovornost na nas.

Kaj hočem s tem pravzaprav povedati? Po eni strani, ko pridemo do tistega Vietnama, ko bomo prišli do točke ratifikacije bomo morali upoštevati določila naše ustave in bo treba to ratificirati z dvema tretjinama. Še zlasti pa bo, vsaj za presojo tega, ključno ali pravni red Evropske unije vsebuje tista ali pa tako visoke standarde varovanja kot so zapisani v naši ustavi. Če vsebuje nižje, jih bo treba v bistvu nekako spraviti ali na nek način pred ratifikacijo do tega, da bo jasno, da za Slovenijo veljajo ti standardi ali pa bo najverjetneje težava pri sami ratifikaciji. Vsaj kar se tiče Socialnih demokratov je to absolutno jasno. Na nek način bomo na tej točki morali uporabiti test, ki ga je razvilo nemško ustavno sodišče na točki temeljnih pravic. To je zgodovina Evropske unije in tam je znana sodba Zolange? v dveh variantah. Najprej leta 1974 rečejo, da bodo preverili vsako zadevo, ki jo sprejme Evropska unija in bo za nas veljala samo, če bo vsebovala tudi varstvo temeljnih pravic in potem leta 1986 ugotovijo, da pa sedaj vsebuje vsaj kar se nemškega ustavnega sodišča tiče, ustrezne varovalke oziroma so inkorporirane. Tukaj bo ta test širši, ker bo potrebno pogledati tudi okoljske in družbene standarde itd. in bo tudi malo različen najverjetneje do držav v razvoju, kot do držav, dajmo reči, razvitejše od nas. Namreč od tam, kjer so razvitejše od nas, bi lahko ICS kot takšen privedel do situacije, ki za nas ne bi bila ugodna. V nasprotnem primeru pa žal smo mi lahko tisti, ki izkoriščamo boljši položaj. Vsekakor pa je jasno, da svet, kjer ne bodo vladala pravila koristi močnejši. In v tem svetu, ali pa, da bi se Slovenija prostovoljno odrekla pravilom ali pa sodelovala pri tem, tukaj pa bo treba zelo jasno potegniti rdečo črto. Vsaj zame, kar se tiče rdeče črte, je tale zapisana v ustavi. Mislim, da je to, tisto na kar bo treba pravzaprav vedno vreči na to oko. Še zlasti tam, kjer imamo pristojnosti. Pri naložbah jih imamo, pri trgovini smo jih predali naprej in se moramo znotraj Evropske unije pobrigati, da so ti standardi pravzaprav na ustrezen način zaščiteni. Tako kot je sedaj zadeva zastavljena je v redu. Ne pravim, da je sama po sebi slaba. Treba pa je paziti, da ne naredimo kakšne koncesije v smeri učinkovitosti, konkurenčnosti itd. na račun standardov. Ne pride v poštev. Hvala