Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovani poslanci, poslanke, spoštovan varuh s sodelavci, kolegi!

Jaz sem Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarka z Ministrstva za javno upravo.

V zvezi s poročilom Varuha človekovih pravic bi želela nekako pojasniti, da se na delovno področje Ministrstva za javno upravo v bistvu nanašajo 4 priporočila, 2 priporočili sta naslovljeni neposredno na Ministrstvo za javno upravo, 2 na Vlado, poslancem Državnega zbora pa podano priporočilo v zvezi s spremembo volilne zakonodaje in omogočanja volitev tudi tistim našim volivcem, ki so nepričakovano znotraj 10-dnevnega roka pred razpisom volitev nepričakovano hospitalizirani ali jim je odvzeta prostost in jim po zdajšnji volilni zakonodaji, če gre to znotraj 10-dnevnega roka, je onemogočeno glasovanje po pošti, ker sedaj volilna zakonodaja določa, da se je potrebno za glasovanje po pošti v primeru, da odvzema prostosti ali nastanitve v bolnišnicah ali socialnovarstvenih zavodih takšno prošnjo za omogočanje glasovanja po pošti nasloviti najmanj 10 dni pred razpisom volitev. Volilna zakonodaj se zoper zelo aktualno spreminja tudi zaradi določbe ustavnega sodišča glede neustavnosti določitve območja volilnih okrajev in ta rešitev, ta pobuda je ponovno zopet aktualna in se pripravljajo rešitve. Zadnja je predlog oblikovanj na strokovni ravni, ki je bil usklajevan tudi z Državno volilno komisijo v smislu kakšen bi bil izjemoma najkrajši možni rok za prijavo možnosti glasovanja po pošti, da bi se takšno glasovanje sploh še lahko izvedlo - je zadnji predlog, ki pa še ni dokončen, da bi se ta rok v izjemnih primerih skrajšal na najmanj 5 dni pred dnevom glasovanja, da se v teh primerih še vedno lahko poda predlog za možnost glasovanja po pošti. Nadaljnje priporočile, ki so bila tudi morda v svojem izvajanju izpostavljena s strani gospoda varuha človekovih pravic, se nanaša na potrebo po popolnitvi inšpektorskih služb in omogočanja kadrovske popolnitve in s tem večjo učinkovitost dela inšpekcijskih služb. tu lahko z zadovoljstvo ugotavljamo, da se stanje na področju kadrovske popolnitve inšpekcijskih služb izboljšuje. Če pogledamo seveda, pa to ne pomeni, da je zadeva optimalna, da je zadeva zadovoljiva in da naporni na tem področju še ne bodo potekali tudi v nadaljevanju. Če pogledamo na primer število inšpektorjev v različnih inšpekcijskih organih v letu 2008 jih je bilo tisoč 465, na zadnji dan leta 2018 jih je bilo tisoč 487. Tako, da kljub temu, da je v vmesnem obdobju število inšpektorjev naraščalo, če pogledamo zadnje 10-letno obdobje število inšpektorjev v slovenskih inšpekcijskih organih jih je v letu 2018 bilo najvišje do sedaj. Tudi v letu 2019 pa je Vlada prav za namen kadrovske popolnitve inšpekcijskih služb predlagala tudi sprejem novega zakona o izvrševanju proračuna in tudi sprejemala odločitve, kjer se inšpekcijske službe še dodatno popolnjujejo, tako prav na primer za področje inšpekcije za delo je bila sprejeta posebna zakonska rešitev izrecno za njih, dodelitev 10 dodatnih kadrovskih kvot in tudi druge inšpekcijske službe se bodo v okviru možnosti povečanja kadrovskih služb popolnjevale.

Več let je Varuh človekovih pravic opozarjal na neustrezni ukrep, ki velja v javnem sektorju nekako tako poimenovano prisilno upokojevanje javnih uslužbencev, čeprav formalno se je ta ukrep glasil na prenehanje pogodb o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev, dejansko je pa to pomenilo verjetno ravno to, da se je potem tak javni uslužbenec upokojil. Ta ukrep je bil začasne narave in z letom 2019 tega interventnega ukrepa ni več kljub temu, da moram v imenu ministrstva povedati, da tovrstni predlogi s strani dotičnih delodajalcev javnega sektorja še vedno prihajajo, ampak zaenkrat ministrstvo ne razmišlja o tem, ker menimo, da pogojev za kakršnokoli takšno intervencijo ni, ker bi s tem javne uslužbence glede na pokojninsko zakonodajo, ki jo imamo v Sloveniji, ki nagrajuje dodatno delo oziroma nadaljevanje dela tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev javne uslužbence postavljalo prav gotovo v nek neustavno nedovoljen, neprimerljiv položaj.

Ja, glede obveznega usposabljanja za vodenje pravnega postopka je bilo dano tudi tokrat posebno priporočilo. Ministrstvo za javno upravo je to priporočilo natančno proučilo in razmislilo o njem, je pa dejstvo, da imamo več postopkovnih področij, kjer je za opravljanje in za vodenje postopkov obvezne posebej predpisan izpit, ki pomeni v bistvu izpolnitev pogojev za opravljanje teh nalog, ne samo na področju upravnega postopa. Imamo tudi izpit za vodenje prekrškovnih postopkov, imamo obvezen izpit na primer za redarje, imamo obvezen izpit za inšpektorje, tako da razmislek o tem, ali bi oprava teh izpitov, ki pomeni formalno izpolnitev pogojev za opravljanje teh del in potem neka obdobna obvezna usposabljanja bilo potem za nekako uvesti in na različna področja oziroma kaj bi pomenilo za te ljudi, ki so bili formalnopravno kompetentni za vodenje teh postopkov pa morda z ne-opravo ali neudeležbo na nekem obveznem usposabljanju bi te formalne kompetence in pogoje izgubili. Ne glede na to, da verjetno ta predlog temelji na tem, da bi se s tem izboljšala kvaliteta dela in večja usposobljenost in večje poznavanja predpisov na tem področju lahko zagotovimo, da Ministrstvo za javno upravo preko pravne akademije ponuja in izvaja vrsto usposabljanj na tem področju. In če pogledamo podatke za zadnja tri leta je bilo na usposabljanju iz pravnega postopka preko 3 tisoč udeležencev, na pripravah za izpit preko 2 tisoč 200 in v okviru usposabljanja za novo zaposlene preko 2 tisoč 700 udeležencev usposabljanja.

Hvala lepa.