Hvala, spoštovana predsednica. Spoštovani varuh človekovih pravic, sodelavci, spoštovani predstavniki drugih institucij in organov, spoštovane poslanke in poslanci ter vsi ostali prisotni!

Uvodoma bi se najprej želela Varuhu človekovih pravic v imenu vlade zahvaliti za njegovo poročilo, ki kaže jasno sliko spoštovanja človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Kot veste vsi skupaj je Ministrstvo za pravosodje od leta 2016 določeno kot koordinacijski organ znotraj vlade, ki skrbi za sistemski pristop pri obravnavanju te pomembne problematike. In v okviru te svoje koordinativne vloge smo že v mesecu februarju vsa ministrstva in tudi vse vladne službe pozvali k pripravi odziva na posamezna priporočila. V poročilu varuha za leto 2018 je podanih priporočil 88, od katerih se 82 nanaša na vlado, eno priporočilo je varuh naslovil na vse, ki sodelujejo v javnih razpravah, zlasti na politike, pet priporočil pa na Državni zbor oziroma na poslance Državnega zbora. In menimo, da podana priporočila so odlična podlaga za iskanje sistemskih, organizacijskih in finančnih rešitev. Po vsebini pa se nanašajo na praktično vse generacije človekovih pravic. Ugotavljamo lahko, da se pomembna priporočila nanašajo na področje socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic. A dejstvo je, da je vsako kršitev potrebno obravnavati z enako stopnjo prizadevnosti, ne glede na to, koliko ljudi tangira in ne glede na morebitno medijsko odmevnost.

Vsa priporočila so bila skrbno preučena, pripravljeni so bili konkretni odzivi, zato je vlada Republiki Slovenije na svoji 29. redni seji 25. aprila sprejela skupno odzivno priporočilo, ki pravzaprav vsebuje tri relativno samostojna poročila. Najprej informacije o realizaciji priporočila Državnega zbora Republike Slovenije o obravnavi rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2017, Odzivno poročilo Vlade na 24. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2018 ter Odzivno poročilo Vlade na poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma v letu 2018 po opcijskem protokolu h konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim nečloveškim ali poniževalnim kaznim in ravnanju. Sprejeta poročila so odraz prizadevanj vlade in vseh državnih organov za izboljšanje stanja varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi in k zagotavljanju spoštovanja načela pravne države. Stanje samoocene realizacije 83 priporočil, če združimo še tisto prvo je naslednje: realiziranih je 10 priporočil, delno realiziranih je 19 priporočil, kot stalna naloga je opredeljenih 21 priporočil, zavrnjenih zaradi nestrinjanja, tudi delnega, je 9 priporočil, nerealiziranih oziroma delno nerealiziranih je 24 priporočil.

Vlada ugotavlja, da državni organi stremijo k stalnemu ozaveščanju, usposabljanju in izobraževanju s področja varstva človekovih pravic. Prav tako je mogoče ugotoviti, da se pristojni organi praviloma odzivajo na poziva in opozorila s katerimi se varuh nanje obrača v obravnavi konkretnih primerov iz svoje pristojnosti.

Je pa potrebno upoštevati tudi to, da je bilo tokratno letno poročilo izdano že v mesecu februarju in da je bil tudi čas za odziv Vlade občutno krajši kot v preteklih letih, kar je nedvoumno tudi vplivalo na stanje realizacije priporočil varuha. Za ključno bi želela poudariti, da bo delovanje v smeri dvigovanja ravni varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin eno izmed pomembnejših vodil tudi pri delu te Vlade in skrb za uresničevanje človekovih pravic in za izboljšanje stanja na tem področju je nikoli dokončan proces, to je stalna naloga, zato je še toliko bolj pomembna tudi vloga Varuha človekovih pravic kot tistega stalnega nadzornega organa na področju dela vseh drugih vej oblasti.

Pomembno je izpostaviti, da je pred leti izvajanja priporočil varuha v obliki pregledne tabele in grafa dostopen tudi na spletni starani Ministrstva za pravosodje, tako da si ga lahko tudi vsi zainteresirani pogledajo. Trudili smo se, da je odzivno priporočilo pripravljeno čim bolj pregledno. Mi smo na našem srečanju že govorili, da imamo kot ministrstvo za pravosodje neke pobude na kakšen način bi naše delo, predvsem pa tudi poročila pripravili tako, da bi bila čim bolj pregledna. V tem poročilu je v uvodu k vsakemu poglavju posebej navedeno število priporočil na katera je odzive pripravilo posamezno ministrstvo ali urad kot nosilni resor, posebej k številu priporočil katerim so pripravljena zgolj dodatna pojasnila. Ocena realizacije je podana samo v primeru, ko gre za nosilni resor. Vsi posamezni predstavniki vlade oziroma resornih ministrstev bodo predstavili odzive na poročila iz njihovih delovnih področij, zaradi kratkega časa pa določeni odzivi, predvsem tudi če gledamo na naše področje Ministrstva za pravosodje pravosodnih deležnikov - še niso vključeni. Tako, da zagotovo menimo, da je naša skupna naloga vseh organov izboljšanja tako medresorskega sodelovanja, kot tudi seveda sodelovanja med institucijami tisti pogoj, ki je potem nujno potrebno biti izpolnjen zato, da se priporočila Varuha tudi dejansko izvedejo.

Hvala za ta uvod.