Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovani člani komisije in ostali, dober dan!

Uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin ne moremo in ne smemo prelagati, temveč se je treba na vse spremembe in zlasti kršitve odzvati hitro in predvsem učinkovito. Varuh človekovih pravic kot nacionalna institucija za človekove pravice svoja priporočila, ki so njegovo najmočnejše orodje, vsako leto predstavi v letnem poročilu in s tem seznani odločevalce politik v državi, predvsem pa jasno opozori na stopnje kršitev človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Poročilo varuha za leto 2018 temelji na obravnavanih 4 tisoč 719 zadevah, kar je 248 več kot v letu 2017. Med 309 utemeljenimi pobudami je varuh ugotovil 377 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti. Teh 377 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugih nepravilnosti je varuh ugotovil pri 45 organih. Ob teh 377 kršitvah pa želim še posebej izpostaviti tudi 89 primerov, v katerih je varuh postavil zagovornika otrok, ki je od otroka pridobival njegovo mnenje, ugotavljal njegove želje in interese ter mu pomagal napisati izjavo o tem.

Zaskrbljujoče so zavrnitve naših priporočil oziroma število nerealiziranih priporočil. To se predvsem nanaša na to, da je v skladu z informacijo o realizaciji priporočil Državnega zbora ob obravnavi letnega poročila za leto 2017 še vedno ostalo 23 delno realiziranih priporočil, 23 stalnih nalog, 10 zavrnitev realizacije zaradi nestrinjanja, 11 nerealiziranih priporočil. Prav tako so skrb vzbujajoče ocene realizacije priporočil skladno z odzivnim poročilom Vlade na letno poročilo za leto 2018, ki predvidevajo, da bo realiziranih 10 priporočil, delno realiziranih 19 priporočil, stalnih nalog 21, zavrnitev realizacije zaradi nestrinjanja 9 priporočil ter nerealiziranih kar 24 priporočil.

Letno poročilo varuha za leto 2018 vsebuje 88 priporočil. Pričakujem, da se bodo ministrstva in Vlada Republike Slovenije odzvali na vse, kar varuh zapiše v svojem poročilu. Če nas zanima, katera priporočila varuha niso uresničena in zakaj, se moramo vprašati tudi, kdo je za to odgovoren. Varuhova naloga je, da na nepravilnosti in kršitve opozori, odpraviti pa jih morajo drugi. To je njegova naloga, ki je predpisana v Ustavi Republike Slovenije in Zakonu o varuhu človekovih pravic. Na oblasti, torej na vseh treh njenih vejah, zakonodajni, sodni, največkrat pa na izvršilni je, da se varuhova priporočila jemljejo resno in se nanje odgovorno odzovejo. Očitno ni dovolj sprejeti priporočilo vsem organom, naj se upoštevajo in uresničijo priporočila varuha. Državni zbor mora bdeti in spremljati, ali se njegovo priporočilo tudi uresničuje.

Opozarjam na nesprejemljivo dejstvo, da se Vlada Republike Slovenije in zakonodajalec ne odzivata pravočasno na odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in ne pripravita ustrezne rešitve še pred potekom roka za odpravo protiustavnosti. Več kot deset odločb tega sodišča, ki je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti, zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ostaja nespoštovanih. Odprava protiustavnosti v zakonih je pristojnost Državnega zbora Republike Slovenije kot zakonodajalca, vendar je dolžnost Vlade Republike Slovenije kot ustavno določenega predlagatelja zakonov, da pravočasno pripravi zakonske predloge in jih predloži v zakonodajni postopek. Varuh je v vseh letih delovanja vložil 31 zahtev za presojo ustavnosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvajanje javnih pooblastil. Žal, tudi nekatere odločbe Ustavnega sodišča, ki so bile sprejete na podlagi varuhovega predloga, še niso dobile ustreznega odziva, na kar opozarjamo tudi v tem letnem poročilu.

Ustavno sodišče je v svojih odločbah že večkrat opozorilo, da gre v primerih, ko protiustavnosti niso bile odpravljene v določenem roku, za hudo kršitev načel pravne države. Še vedno ni uresničena odločba Ustavnega sodišča o financiranju osnovnih šol. Ni zakona, ki bi uredil ustavno skladno pravico do sodnega varstva za vse že vložene in prihodnje tožbe v zvezi z izbrisi kvalificiranih obveznosti na podlagi Zakona o bančništvu. Še vedno ni posodobljen Zakon o duševnem zdravju, ki bi z ustavo uskladil postopek sprejema oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov. Tudi v marsikateri slovenski občini niso odpravili neustavnih predpisov o kategorizaciji javnih cest, saj bi morale odloke o kategorizaciji občinskih cest v primerih neurejenih lastniških razmerij same razveljaviti. Prav tako še niso sprejeti podzakonski predpisi, ki bi zaščitili v ustavo vpisano pravico do vode, njihov rok za sprejetje pa je potekel maja 2018.

Pri obravnavi pobud, v katerih posamezniki zatrjujejo, da so jim bile kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, nemalokrat naletimo na neupoštevanje načel pravičnosti in dobrega upravljanja. V letu 2018 smo zaznali največ prav tovrstnih kršitev. Tako je bil, na primer, staršem slepih in slabovidnih otrok z navodilom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povsem neupravičen odvzet en dodatek, čeprav se dva možna dodatka za starše in otroke ne izključujeta in bi morali prejemati oba. Starši so tako dolga leta iskali svojo pravico na sodišču, čeprav smo opozarjali, da je treba v pravdi skleniti poravnavo ali za popravo krivic sprejeti zakonodajo. Z veseljem ugotavljamo, da je bil ta primer uspešno razrešen. Kljub temu pa smo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na nedavnem delovnem sestanku pozvali, naj rešitve razširi še na druge podobne skupine, ki obstajajo.

Kar v 78 primerih smo ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja. Nekateri organi delujejo počasi, nerazumno dolgo rešujejo vloge in pri odločanju prekoračijo vse razumne zakonske roke. Pomembno je zlasti hitro odločanje še posebej pri reševanju vlog za priznanje pravic iz javnih sredstev ali oblik socialne pomoči in drugih postopkih, ki bistveno vplivajo na življenje posameznika. Še vedno organi ne odgovarjajo na pisma ljudi, ne posredujejo zahtevanih javno sprejetih dokumentov, neopravičeno zavlačujejo upravne postopke. Posebej je skrb vzbujajoče ravnanje, ko je vsebina dopisov, ki so jo prejeli naši pobudniki, povsem nejasna ali celo brez ustreznih utemeljitev. Ne samo pravne podlage, država mora zagotoviti tudi pogoje, materialne, kadrovske in finančne za učinkovito vodenje inšpekcijskih postopkov. Opozoriti želim tudi na to, da tudi samemu varuhu organi pogosto ne odgovarjajo v predvidenih rokih, in da so potrebne številne intervencije. v 30 obravnavanih primerih smo ugotovili, da je kršena temeljna določba Ustave Republike Slovenije, da je Slovenija pravna in socialna država. Da je kršeno načelo socialne države zatrjujemo, kadar ugotovimo, da je prizadeto človekovo dostojanstvo, ko posameznik ali njegova družina nima pogojev za zadovoljevanje temeljih človekovih potreb in je pahnjen v revščino. Med najbolj ogroženimi so starejši ljudje, zato smo leto 2018, poglobljeno obravnavali problematiko starejših.

Sklepne ugotovitve smo poslali Vladi Republike Slovenije in pričakujemo odločnejše ukrepe pri odpravljanju nakopičenih težav. Stanje ostaja aktualno in akutno in ponovno pozivamo odgovorne nosilce javnih funkcij, da začnejo ukrepati. Sami bomo svoje delovanje še bolj približali starostnikom. Ko govorimo o diskriminaciji, je gotovo eden izmed nazornih in že dolgo ne odpravljenih primerov kršenja človekovih pravic diskriminacija študentov invalidov pri prevozih, o kateri varuh poroča že več let. Tudi po pet letnem vztrajanju naše poročilo še ni uresničeno. Že več let se zdaj tudi že zamuja z zakonsko dolžnostjo sprejeto ustreznih podlag za primerno prilagoditev študijskega procesa za študente invalide. Varuh tudi še vedno ugotavlja, da nekateri objekti javnih ustanov niso prilagojeni invalidom. Med njimi je veliko sodišč, kar predvsem otežuje izvrševanje pravice povezane s postopki pred sodišči. Pobud s področja invalidskega varstva je bilo lani manj kot prejšnja leta. Največji del pritožb se je nanašal neusklajevanje nadomestil za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo. Tudi v letu 2018 so pobude vsebovale kritike delovanja in odločanja invalidskih komisij, pa tudi kritike zaradi še vedno manjkajočega pravilnika o poklicnih boleznih. Vključno s prenovljenim seznamom poklicnih bolezni. Predlagamo, da se v letu 2019 prednostno reši problem neusklajevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo.

Na področju zdravstva je varuh verjel, da bo država z zdravstvenimi reformami zagotovila dostopne in kakovostne ter varne programe preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije ob hkratnem zmanjševanju neenakosti in zagotavljanju dostopnega zdravstvenega varstva vsem skupinam prebivalstva. Vendar rešitve se iz leta v letu predlagajo. V letošnjem februarju je bila dosežena pomembna prelomnica, saj je bila ustanovljena urgentna pedopsihiatrična služba za katero obljubljamo, da bomo nad njenim delovanjem skrbno bdeli. Povsem nerazumljivo pa ostaja, zakaj država že 16 let ne določi vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja, niti zakaj ni sprejela podzakonskega akta o poklicnih boleznih. Še vedno nimamo meril za določitev mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, zakonsko urejenega področja upravljanja psihoterapevtskih storitev, celovite analize vzrokov predolgih čakalnih dob in tudi ne opravljanja analize ali je treba zakon o nalezljivih boleznih ustrezno dopolniti, da bo še naprej zagotavljal ustrezno varstvo vseh pred nalezljivimi boleznimi. Alarmanten je odnos do priprave Zakona o dolgotrajni oskrbi. Vsakoletno opozarjanje, okrogle mize, javni pritiski, vse to očitno pušča odločevalce neprizadete.

Na področju duševnega zdravja nenehno opozarjamo in zahtevamo, da se mora urediti razmer v posebnih socialnih zavodih ter realizirati zavedo o deinstitucionalizaciji in skrbi v skupnosti. Število pobud na področju socialne varnosti se je povečalo za 20 %, zlasti na področju inštitucialnega varstva. Velik delež utemeljenih pobud se na področju inštitucionalnega varstva pojavlja že nekaj zadnjih let, kar daje slutiti, da se je problematika na tem področju zaostrila, država pa s svojimi ukrepi temu očitno ne sledi. Tudi zato bomo že prihodnji teden začeli s prilagojenim poslovanjem varuha izven sedeža, ki ga bomo upravljali v domovih za upokojence. Tako bodo imeli starostniki neposredno možnost oddati pobude varuhu.

Na področju pravic otrok, je število pobud v primerjavi z letom 2017 skoraj enako, bistveno pa se je spremenila struktura znotraj ožjih področij. Zelo se je povečalo število pobud v zvezi s stiki otrok starši, na področju zagovorništva ter na področju pravic otrok s posebnimi potrebami. Splošno lahko ocenimo, da so pravice otrok v Sloveniji normativno dokaj dobro urejene. Zakonodaja sledi zahtevam, da so pravice otrok kot posebej ranljive skupine, še posebej zavarovane. Po ratifikaciji tretjega izbirnega protokola konvencij Združenih narodov o otrokovih pravicah in uveljavitvi Družinskega zakonika, so na vseh področjih uveljavljene ustrezne pravne podlage, da bodo zagotavljale, da bo korist otroka kot temeljno vodilo pri odločanju o zadevah v katere je vključen, tudi dejansko lahko uveljavljena. Po desetih letih izvajanja projekta Zagovornik – glas otroka, je bilo zagovorništvo z dopolnitvijo Zakona o varuhu človekovih pravic uzakonjeno, poteka pa na način kot ga je potrdila desetletna praksa. Na podlagi zakonskega pooblastila smo zagovorništvo podrobneje uredili s podzakonskimi akti. Ker je zagovorništvo otrok vendarle novost, je v teku široka akcija seznanjenja zlasti strokovne javnosti o zagovorništvu, ki bo do konca leta 2019 pokrila vso državo.

Na področju šolstva ponovno izpostavljamo neuresničeno odločbo Ustavnega sodišča o financiranju osnovnih šol. Poleg tega zakonodajalec še vedno ne upošteva večkratnih predlogov varuha k jasni opredelitvi opravljanju verskih obredov v javnih šolah in vrtcih. Opozarjamo tudi na neuresničevanje odločb komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ali pa njihovo nejasnost in nedorečenost.

Na širšem področju pravosodja smo leta 2018 obravnavali 410 zadev, na ožjem področju sodnih postopkov pa 322 zadev. Le na nekaterih podpodročjih v okviru tega področja, smo zaznali povečanje števila obravnavanih in prejetih zadev, na vseh drugih pa zmanjšanje. Razlog za to je nadaljnje upadanje števila pobud, ki se nanašajo na problematiko dolgotrajnosti sodnih postopkov zaradi napredka sodstva pri zmanjševanju sodnih zaostankov. V ospredje obravnavanih zadev pri varuhu zadnja leta stopajo pobude, ki opozarjajo na potrebo po pravičnih in poštenih sodnih postopkih ter skrbnem in kritičnem nadzoru nad sodnimi odločitvami. To velja tudi za obravnavane zadeve v letu 2018.

Varuh je že priporočal in še vedno priporoča sprejetje ukrepov za izboljšanje kakovostnih sodnih odločb in oblikovanje enotnejše sodne prakse, saj se bo tudi s tem okrepilo zaupanje ljudi. Večkrat se v javnosti še vedno ustvarja prepričanje, da posameznikom v sodnih postopkih niso zagotovljene enake ustavne pravice, zlasti prekrškovnim organom in sodiščem priporočamo, naj dosledno spoštujejo vsa jamstva poštenega postopka, nepristranskega odločanja in sojenja, tožilstvu pa skrb za hitro in učinkovito izvajanje kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj in v primeru morebitnega zavrženja ovadb, dosledno seznanjenje oškodovancev z odločitvami, ki bodo utemeljene z jasnimi in obrazloženimi razlogi in pravnim poukom.

Vsa leta nas skrbi, da je dostopnost pravnega varstva za številne še vedno otežena in to kljub zakonsko zagotovljeni, vendar težko dostopni brezplačni pravni pomoči. Spodbudno je, da vrzeli na področju brezplačne pravne pomoči zapolnijo tudi nekatere slovenske občine in nevladne organizacije, skladno z načelom pro bono, pa brezplačno pravno pomoč zagotavljajo tudi odvetniki, notarji, detektivska zbornica in drugi.

Na področju policijskih postopkov smo leta 2018 obravnavali 83 pobud. Kot že nekaj let doslej, so se tudi leta 2018 pobude na tem področju nanašale na vse vidike delovanja policistov. Iz obravnavnih pobud se tako še naprej najpogosteje izhajale zatrjevane kršitve varstva človekove osebnosti in dostojanstva, načela enakosti pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, pravnega jamstva v postopkih o prekršku pravice do enakega varstva pravic in drugo. Ob tem lahko kot spodbuden podatek poudarimo, da se je zmanjšalo število zadev v katerih so pobudniki navajali nepravilnosti v policijskih postopkih v katerih policija nastopa kot prekrškovni organ. Še naprej z zadovoljstvom ugotavljamo, da Ministrstvo za notranje zadeve in policija v večini primerov sledita našim priporočilom. Leta 2018 smo na področju pripornikov in obsojencev obravnavali 26 pobud pripornikov in 65 pobud obsojencev na prestajanju kazni zapora. Zavedati se moramo, da so med izvajanjem kazenskih sankcij obsojencu zagotovljene vse temeljne človekove pravice, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Med prezasedenimi je še naprej Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, zato to in nefunkcionalna stavba v katerih je zapor v Ljubljani gotovo terjata gradnjo novih nadomestnih objektov v Ljubljani, čeprav, kot to stalno poudarjamo, problema prezasedenosti ni mogoče reševati le z gradnjo novih zaporov. Opozarjamo na ponovne težave pri nameščanju obsojencev v socialnovarstvene zavode tam, kjer je to potrebno. Potrebni bi bili ukrepi na sistemski ravni, sodelovanje več resorjev. Varuh znova spodbuja, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da se seznam zdravstvenih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje obeh varnostnih ukrepov obveznega zdravljenja čim prej izdela in objavi.

Temeljne vsebine s področja delovnopravnih zadev, na katere smo se leta 2018 usmerili, so bile prikrita delovna razmerja, delovno nadzornih mehanizmov, neplačevanje plač in prispevkov, nasilje na delovnem mestu, delovni čas in plačilo za nadurno delo, delovni pogoji, delavci invalidi in druge. Nespremenljive so sporne diskriminatorne prakse odpovedi delovnih razmerij invalidov, ki jih je ugotovil varuh, pa tudi životarjenje prekarnih delavcev na različnih področjih. Vlada naj zagotovi, da bodo postopki pri vseh nadzornih inštitucijah potekali v razumnih rokih. Predlagamo primerno kadrovsko okrepitev inšpekcije, kjer je to le mogoče, tudi s prerazporeditvami.

Na področju delavcev v državnih organih že več let poudarjamo predvsem sistemske kršitve pravic zaposlenim v slovenskem zaporskem sistemu in v Slovenski vojski, kar je vračilo preveč izplačanih plač, prisilno upokojevanje javnih uslužbencev in podobno.

S področja brezposelnosti smo obravnavali nekaj manj pobud kot ostala leta. Ostaja pa nesprejeto priporočilo glede izgube pravice do nadomestila, če v roku 30 dni od vročitve odpovedi o zaposlitvi ni bila vložena tožba zaradi te nezakonitosti odpovedi. Pri tem priporočilu v celoti vztrajamo, gre namreč za tiste primere, ko delavec ni vložil tožbe na nezakonitost odpovedi v roku 30 dni od vročitve odpovedi, saj je za nezakonitost izvedel kasneje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje spodbujamo naj obstoječe evidence o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja dopolnita z ustreznimi podatki. Gre namreč za javni denar in za izredno občutljivo področje življenja, zato je nujna preglednost porabe sredstev, ki izključuje vsakršne dvome. Vsebine, ki smo jih preiskovali na področju okolja in prostora so se nanašale predvsem na moteči hrup, smrad, druga osnaževalna ter nameščanje posegov v prostor, kot so vetrne elektrarne, drugi kmetijski industrijski objekti ter zelo aktualno trajni nasadi.

Na področju zagotavljanja varnega in zdravega življenjskega okolja kot država nismo storili dovolj. Še vedno nimamo predpisa s katerim bi uredili področje izpustov smradu v okolje, na kar varuh opozarja že leta. Nimamo sistemske rešitve pridobivanja pooblastil za izvajanje meritev izpustov v zrak ter zagotovljenega neodvisnega nadzora in financiranje meritev. Nimamo enotnega predpisa za sanacijo vseh onesnaženih in degradiranih območij v državi. Nimamo načrta aktivnosti za ureditev lastništva lokalnih cest, kjer te še vedno potekajo po zasebnih zemljiščih. V letošnjem letu smo vložili zahtevo za oceno ustavnosti uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

Na področju stanovanjske problematike že več let ugotavljamo tudi kršitve pravice do stanovanja, opaznih izboljšav ni, čeprav je povsem jasna odgovornost države, da s svojimi ukrepi in aktivnostmi omogoča uresničevanje pravice do primernega stanovanja, ki je zapisana v Ustavi Republike Slovenije ter v mednarodno-pravnih dokumentih. Nujno je sprejeti stanovanjsko politiko, prenoviti stanovanjsko zakonodajo, urediti tudi področje upravljanja večstanovanjskih stavb. Ne sprejeto je priporočilo glede predpisovanja obveznosti občin po zagotavljanju določenega števila bivalnih enot na določeno število prebivalcev ter po določitvi časovnih intervalov za objavo razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Dejstvo je, da država nima sprejete stanovanjske politike, manka stanovanjskih enot in država krši določilo Ustave, da mora zagotoviti možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Varuh je ob tem priporočilu še zapisal, da mora država vzporedno zagotoviti ustrezen sistem financiranja neprofitnih stanovanjskih enot.

Na področju davkov vztrajamo pri nesprejetih priporočilih, ki jih je Ministrstvo za finance v odzivnem poročilu znova zavrnilo zaradi nestrinjanja in sicer glede pravice do posebne davčne olajšave za preživljanje družinskih članov davčnih zavezancev ob izkazanem dejanskem preživljanju ne glede na bivanju v skupnem gospodinjstvu in glede obdavčitve družinske pokojnine, če je prejemnik otrok oziroma mladostnik do 26. eta starosti, kadar se redno šola. Poleg tega ne glede na odziv Ministrstva za javno upravo varuh meni, da bi bila smiselna in potrebna obvezna usposabljanja javnih uslužbencev s področja vodenja upravnega postopka. Vse prevečkrat namreč ugotavljamo, da se kljub izkazanemu izpitu iz upravnega postopka pojavljajo grobe in hude kršitve pravil upravnega postopka ter tudi pravic posameznih udeležencev v postopku. Zato kljub nesprejetemu priporočilu vztrajamo pri tehtnem razmisleku o uvajanju sprememb. Enako vztrajamo pri mnenju glede neustreznosti ureditve področja dopolnilnih izvedeniških mnenj Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj ostaja neločljiva povezanost med odločbo ZPIZ in izvedeniškim mnenjem. Dopolnilna izvedeniška mnenja namreč spreminja in razširja vsebino pravice iz osnovne odločbe zavoda. Na področju enakosti pred zakonom in prepovedjo diskriminacije še vedno opozarjamo na, kot sem že omenil, vprašanje kršenja pravic diskriminacije invalidov študentov pri njihovih prevozih, vprašanja v zvezi z zagotavljanjem enakih možnosti glede na spolno identiteto oziroma usmerjenost ostajajo kontraverzna. Tukaj prihaja do popolnoma nerazumnega medresorskega podajanja vprašanja glede spremembe oziroma pravnega priznanje spola, skupna posvojitev otrok, ko gre za istospolno partnersko zvezo, in tako naprej. pobude prihajajo tudi zaradi diskriminacije na podlagi drugih okoliščin kot so vidik starosti, državljanstva in podobno. Očitki o varuhovi neobčutljivosti do pravic pripadnikov nekaterih verskih skupnosti so še vedno neutemeljeni. Varuh kot nacionalna inštitucija za človekove pravice trenutno s statusom B, v skladu s pariškimi načeli je v postopku pridobivanja statusa A, ki ga bomo predvidoma dobili v letu 2020. Statusa bo varuhu omogočil tudi aktivnejšo vlogo v evropski mreži nacionalnih inštitucij za človekove pravice in svetovnem združenju nacionalnih inštitucij za človekove pravice ter vpliv na oblikovanje politike delovanja teh združenj. Vse te naloge bo varuh lahko opravljal le s strokovno usposobljenimi sodelavci in zagotovljenimi ustreznimi finančnimi sredstvi. Prav zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev bo omogočil neodvisnost delovanja nacionalne inštitucije za človekove pravice.

Ob koncu naj še povem, da smo se seznanili tudi z odzivnim poročilom Vlade. Zaskrbljujoče je, da Vlada odklanja nekatera priporočila varuha zaradi nestrinjanja, pohvalno pa je, da je bilo poročilo pripravljeno hitro, mestoma tudi bolj kritično in bolje izraža dejansko stanje kot pretekla leta. Da pa bi lahko jasno in nedvoumno, predvsem pa hitro sledili uresničitvi naših priporočil - hvala - pa bo potrebno še nekaj sprememb pri njegovi pripravi. Vsebini je težko slediti, glede priporočil, ki jih že leta ponavljamo in ki jih pristojni zaradi težav pri realizaciji pač zavračajo, pa bi pričakovali več poglobljenega pristopa in več dejanskega truda pri njihovi uresničitvi. Smiselno bi bilo, da se v proučitev in spremembe na področju nerealiziranih priporočil vključi Vlada in ne, da zgolj povzema odgovore in stališča posameznih ministrstev. Opažamo napredek pri poenotenju ocene realizacije priporočil oziroma pojasnil k temu, čeprav sama ocena realizacij priporočil ni v skladu z našimi ugotovitvami. Ponovno ugotavljamo, da odzivno kaže na nezadovoljivo medresorsko sodelovanje, kar pa tudi opažamo pri našem delovanju, ne nazadnje, je prav pred dvema dnevoma potekal pomemben sestanek akterjev s področja akutne problematike reševanja nastanitve oseb z težavami v duševnem zdravju, kamor so prišli vsi vabljeni predstavniki psihiatričnih bolnišnic, javnih zavodov iz cele Slovenije, Ministrstvo za zdravje pa ni imelo časa.

Dovolite, da zaključim z nekaj splošnimi ugotovitvami. Varuh človekovih pravic ne piše zakonov. Naša naloga je nadzor nad izvajanjem sprejetih predpisov v luči spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic ter opozarjanja na tovrstne kršitve. Odločanje o zakonskih rokih mora postati kategoričen imperativ. V Zakonu o splošnem upravnem postopku ni obveznega zastopanja po odvetnikih, kot velja drugje, po načelu varstva pravic strank in javnih koristi, imajo zato veliko odgovornost javni uslužbenci. Njihovo odmikanje od ljudi oziroma ukinjanje služb na terenu, lahko pomeni tudi korak nazaj pri uresničevanju pravic posameznikov, kar redno ugotavljamo v vsakokratnih obiskih na terenu. Pogosto se pristojni na neko ugotovitev odzovejo z novim predpisom, vendar, problem največkrat tiči v neizvajanju obstoječe regulative, zato se z normativno hiperprodukcijo stvari pogosto še poslabšujejo.

Spoštovani, toliko bi povzel poudarkov iz zelo obširnega poročila za leto 2018 in, seveda smo pripravljeni tudi na vaša vprašanja. Hvala lepa.