Moje ime je Stjepan Mikec, delam na Gozdarski fakulteti. Zadnjih 15 let se ukvarjamo s problemom klimatskih sprememb. Sodelujemo s kolegi iz Slovenije, z Biotehniške fakultete.

Vi verjetno veste, tisto, kar bi pohvalil, da je to srečanje oziroma seja Odbora za poljedelstvo in gozdarstvo prepoznala ta problem kot ključen. Ta problem ni od leta 2014, 16, 17. Ta problem traja že od 80 let. Pred nekaj dnevi, če je tu kdo iz Ministrstva za zaščito okolja smo spregovorili o prilagoditvah glede na klimatske spremembe. Samo na Hrvaškem smo evidentirali letno 80 tisoč milijonov evrov škod na gozdnih virih. Vsi smo seznanjeni, vsaj tisti, ki smo bližje gozdarski stroki, to so številke, to je katastrofalno, ampak moje videnje je, da je to kapljica v morju, v primerjavi s tistim, kar je pred nami. Gozdovi niso adaptirani za klimatske spremembe. Moramo razlikovati klimatske spremembe, ki pod razumevajo fertilizacijo s CO2, veste, da je raven CO2 danes v ozračju velika. Nekoč je bila 330. Naši gozdovi rastejo bolj hitro. Po drugi strani drevesa, ki hitro rastejo niso več odporna na vetrolom. Drugi razlog je, ker struktura gozdov, vsaj na Hrvaškem, upam, da je tako tudi v Sloveniji, je različna in ne more prenesti ekstremnih klimatskih sprememb. Tretja zadeva, na katero ne moremo vplivati so gradacije škodljivcev. To je enostavno globalna izmenjava virov in to bi morali preprečiti. Prilagoditev za klimatske spremembe je po mojem ključna, da preprečimo nekaj, kar se že dogaja in kar se bo dogajalo. Kako se bomo prilagodilo gospodarjenju z gozdovi, da bi preprečili takšne škode. To je tisto, kar je ključno. Ali gospodariti na manjših območjih ali ustvarjati gozdove z različnimi drevesi. Ne moremo tega preprečiti, torej škode, ampak jo lahko zmanjšamo. Zato lahko še naprej razpravljamo. Hvala lepa.